September

Občutek vas ne vara. Novo leto bi moralo biti enkrat septembra. To je biološka ura, ki nam jo je navil šolski sistem. Trinajst let smo se prvega septembra od nikoder usuli nazaj med šolske klopi; velika večina pa nas je potem vsaj še pet ali šest let septembra kriče naskakovala zadnje izpitno obdobje. To je skoraj dvajset let trdega treninga, ki nam je vbil v glavo, da je počitnic nepreklicno konec in da je treba spet zavihati rokave – zato ni čudno, če se septembra začnemo nenadzorovano sliniti. To je to. September. Konec luštnega. Samo poglejte si, kakšen izraz ima na obrazu oni policaj, ki stoji ob prehodu za pešce in skrbi za to, da pridejo šolarji živi na drugo stran ceste. September, #yolo.

Septembra lahko pospravite žar, ker ga res ne boste več potrebovali; povedano z drugimi besedami; drage dame, moški so končali z gospodinjskimi opravili za letos, zdaj je spet vse na vas. Pa kopalke lahko tudi pospravite – pravzaprav lahko te kar vržete stran, ker vam naslednje leto tako ali tako na bodo več prav, ne bodite no smešni.

Nepreklicno konec je festivalov in koncertov ter drugih dogodkov na prostem; zdaj vas bosta blato in mokrota samo še spravljala ob živce. Konec je tudi večernih sprehodov in drugega potikanja zunaj po sedmi uri, dnevi so neprimerno krajši, zato od septembra naprej spet lažje ujamete večerne dnevnike, kar vas spravi samo še v slabšo voljo – poleti niste imeli časa, da bi opazili, kako zavožen je ta svet.

Ja, konec je obdobja kislih kumaric, tudi novinarji so z dopustov in zdaj se bodo s podvojeno močjo zagrizli v korupcijo, krizna žarišča, brezposelnost in naravne ujme. Po stanovanju boste morali nehati hoditi zgolj v spodnjicah.

Slaščičarji bodo pospravili hladilnike s sladoledom, in če boste od zdaj naprej želeli kaj sladkega, ne boste imeli izgovora, da se s tem samo hladite. Tudi za mrzlo pivo tam v sredo popoldne ne bo več pravega opravičila; boste morali počakati, da res pritisne mraz, da boste lahko šli na kuhano vino, ampak glede na to, kako vodeno prodajajo gostinci, je isto, če pijete čaj. Nekako smo celo poletje preživeli tudi brez politikov, zdaj pa bodo naredili vse, da pokažejo, kako bistveni so za naše vsakdanje življenje … Konec je, vam pravim, konec.

Septembra nam je vsem podeljena licenca za melanholijo. Ob lepem vremenu lahko greste v bližnji park in se ob pogledu na porumenelo listje dreves ali pa na električno napeljavo, ukrivljeno zaradi jat ptic, ki se zbirajo pred odhodom, v miru zaveste končnosti vsega … In če boste dovolj dolgo tako otožno sedeli na kakšnem kamnu, se boste hitro ovedli tudi tega, da ste bili pravzaprav že malo utrujeni. Da so zunanje aktivnosti globoko precenjene, hrvaška obala prekleto draga in da vsake toliko tudi kak čajček zapaše. In da je na vašo srečo september. Prav septembra se namreč začnejo nove sezone vaših priljubljenih televizijskih serij in oddaj pa liga prvakov in državna nogometna ter druga prvenstva. Založbe povečajo izdajo novih knjig, glasbeniki izdajo nove albume, v kinu je vedno več filmov, ki niso bili posneti po stripu …

Brez slabe vesti boste lahko več ostajali doma na kavču. In v miru navili svojo biološko uro na nov začetek.