Prstan

Človek bi mislil, da so časi, ko je imel prstan veliko simbolno moč, že zdavnaj mimo. Poroka je ena tistih nepotrebnih, povsem formalnih reči, ki res ni rabila čakati milenijcev, da bi jo pospravili na smetišče zgodovine. Par sto let nazaj je človek še razumel potrebo po tem, da si mladoporočenca vtakneta prst v nek obroček – s to gesto sta dokaj naravnost pokazala, kaj lahko od zdaj naprej legalno počneta. Seks je bil pač veliko bolj del ekonomije kot danes, naj se to ob obstoju prostitucije, pornografije in nesubtilnega oglaševanja zdi še tako nenavadno.

Devištvo – ženske – je bilo pomembno pogajalsko izhodišče, blago, ki je lahko družini prineslo velike koristi. Ob tem je prstan seveda nosil še druge pomene, za katere bi domnevali, da so danes izpeti: večnost zveze v religioznem pomenu in priklenjenost na partnerja v nič manj religioznem, a še toliko bolj stvarnem. Prstan je pač en tak mini okov, ko si ga enkrat nataknil nekomu (ženski) na prst, je pomenilo, da imaš ekskluzivne pravice do porednih delov njegovega telesa, do sadov njegovega dela, njegovega časa in pozornosti. V dobrem in slabem, zlasti pa v slabem, saj v dobrem menda ne rabiš nobene prisile. Večnost je lahko v takih razmerah pomenila res prekleto dolgo časa.

No, potem so prišli milenijci, saj veste, otroci generacij, rojenih okrog preloma tisočletja, in vse obrnili na glavo – važna je postala vsebina, ne oblika, udobje in fleksibilnost, ne formalnosti. Ampak iz nekega nenavadnega razloga prstan znova nabira moči. Kljub temu da poroke danes niso dogovor o zavezi med dvema družinama, da zjutraj po prvi poročni noči na rjuhi ni krvi, ampak prej madeži od vina, da so ločitve tako logične, da svatje kot poročna darila poklanjajo bone za odvetniške pisarne, in da so skoki prek plota nekaj tako običajnega, da tudi Mednarodni olimpijski komite razmišlja o vključitvi nove discipline. »Feministka« Beyoncé je tako še pred nekaj leti pela: Cause if you liked it, then you should have put a ring on it, pa se to nikomur ni zdelo preveč nenavadno. Menda se tudi trend upadanja porok počasi obrača. S čimer samo po sebi seveda ni prav nič narobe.

Osebno mi je povsem vseeno, ali kdo želi svojo zvezo formalizirati ali ne. Mogoče jo bom tudi sam kdaj.

Vendar pa mnogi komentatorji opažajo, da se poroka k nam vrača z nekakšno filmsko pompoznostjo. Kolegica je pred meseci že pisala o izbruhu dekliščin in fantovščin v mestih, kjer nič hudega sluteče mimoidoče posiljujejo z neokusno otročjostjo; in kolikor poslušam okrog, mladoporočenca za neumne malenkosti, kot so prstani, rože, baloni itd., zapravljata vedno več časa in vedno več denarja. Poroka? Že načrtovanje zaroke in tistega usodnega pokleka terja mesece pazljivega načrtovanja, da bo ja izpadlo vse popolno in da bo natakar prstan prinesel v šampanjcu in ne v sladici.

Ne le torej, da prstan ni izgubil svoje simbolne moči, instituciji poroke smo dodali cele kupe novih simbolov. Frodo in Sam sta skrivaj prehodila in preplezala cel Mordor, da sta ga uničila, preden je ta uničil njuno razmerje in ves njun svet. Očitno zaman.

Imaš mnenje?

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s