V Večeru in na Radiu Maribor o košarki

V Večeru so objavili moj tvit s polfinala, potem še kolumno; danes ob 12h pa o košarki na Radiu Maribor.

Advertisements

Šoping

Kolumna je bila originalno objavljena v reviji Grazia (št. 20, oktober 2013) pod naslovom Stereotipni moški.

Alojzija Zupan Sosič: Na pomolu sodobnosti ali o književnosti in romanu

Tak koncept pokriva celoten literarni sistem, v čemer jasno sledi sodobnemu pojmovanju književnosti kot celote oziroma sistema; hkrati pa se ne izogiba podajanju, kolikor je le mogoče jasnega in natančnega odgovora, kaj literatura je. Kolikor mi je znano, gre za tudi v svetovnem merilu izjemno in obenem izjemno praktično sintezo spoznanj dobrih sto let literarne znanosti.

Matjaž Lunaček: Za drugačno usodo. Psihoanalitična teza o Krstu pri Savici

Lunaček dokazuje, da gre pri Bogomilini odpovedi tuzemski sreči s Črtomirjem v resnici za željo po nadaljevanju ojdipske situacije z očetom, v kateri je bil »najmlajši med junaki« zgolj začasna motnja. Teza se zdi očarljivo prepričljiva in nekaj malone očitnega; kot nekaj, kar je bilo pred našim nosom tako rekoč že ves ta čas, ko smo brali presneto zadevo.

Iz rane poganjajo sanje (Portret Marka Sosiča)

Sosičevi pripovedovalci oziroma protagonisti so torej posebneži in/ali otroci, ki so posebnežem duševno in duhovno blizu v tem, da jim realnost še zmerom predstavlja pustolovščino; da se ji še zmerom lahko čudijo. Ali pa so sleherniki, ki so (bili) na poseben način ranjeni, poškodovani. Iz te rane potem poganjajo sanje.

Sodobna kitajska poezija

Težko bi katera druga umetnost ali duhovna disciplina zmogla očitneje in lepše ponazoriti kompleksnost limbičnega položaja sodobne Kitajske. Njeno odpiranje svetu, rastočo samozavest in samozavestno ravnodušnost ter obenem vedno bolj otipljivo odtujenost ideje komunistične ljudske republike od skorumpirane potrošniške realnosti na eni ter revščine, brezvestnega izkoriščanja delavcev in prežeče ekološke katastrofe na drugi strani.

Alain Robbe-Grillet: Sentimentalni roman

Kot večina francoskih novih romanov, posebno pa del Alaina Robbe-Grilleta, ki je te teme neumorno raziskoval, pa navsezadnje tudi modernih del, ki uporabljajo nezanesljivega pripovedovalca, roman svojo vrednost pridobiva še v večji meri kot navadno v svojem sublimnem vplivu na bralčev moralni in etični kompas, na njegovo prevpraševanje sveta, v katerem živi, in svoje vloge v njem.