Sodobni pekel

Sodobne tehnologije nam marsikdaj izredno olajšajo vsakdanje življenje, toda če slednje že tako ni rožnato, lahko postanejo še dodaten krog pekla. Zadnjič sem se na primer peljal z vlakom in nehote slišal dekle na sedežu pred mano, kako je prijateljici ob sebi razlagala o svojem ljubosumnem fantu. Temu se menda »čisto utrga«, če na katerem od družabnih omrežij všečka fotografijo kakega svojega prijatelja. Nekajkrat se je tudi že zgodilo, da se je zvečer, ko je šla ven s prijateljicami, po naključju pojavil ravno v tistem lokalu, kjer so bile (in svojo prisotnost seveda ovekovečile s kakšno fotografijo), samo toliko, da je preveril, ali ni z njimi morda tudi kak fant. In če ni mogel do nje ali pa ni mogel ugotoviti, kje je, jo je pač kadar koli poklical, da je lahko slišal njen glas in iz njega razbral tisoč in eno stvar, ki mu jo prikriva. Zaradi takih »izpadov« zdaj vsakič, ko sta skupaj, previdno pazi, da svojega telefona ne pušča tako, da bi lahko pobrskal po njem, pri sebi doma pa poskrbi, da ni sam za njenim računalnikom oziroma da je izpisana iz vseh takih in podobnih spletnih storitev. Prijateljici se je zdelo vse skupaj grozno; meni tudi – pa sram me je bilo, ker sem tudi sam vdiral v njeno zasebnost s poslušanjem, čeprav za to nisem bil kriv le jaz, saj je dekle svojo zgodbo razlagalo, kot to pogosto počnejo najstniki – kakor da sta v vagonu sami. Še toliko bolj grozno pa je bilo slišati, da se to dogaja tudi številnim njunim prijateljicam in prijateljem.

Tudi če torej odmislimo nekoliko zahtevnejše načine nadzora z GPS-sledilci, hekerskimi vdori v e-poštne nabiralnike ali spletnimi kamerami, uporabo brezpilotnih letal in piškotkov, ki nam sledijo po naših spletnih poteh, ipd. – vse to, kar uporabljajo tako državne obveščevalne službe kot zasebne korporacije, da zbirajo ogromne količine podatkov o nas –, lahko osebi življenje spremenimo v grozljivko že samo s tem, kar vsakodnevno uporabljamo. Sodobna tehnologija in njene pridobitve so tako velik del naših življenje, da kar pozabimo, da so obenem kot škatla, v katero spravljamo svoje intimne misli, strahove, želje in hrepenenja, skrivnosti in izpovedi, to škatlo pa imamo – namesto da bi jo skrili pod posteljo – kar vsem na očeh. Če se torej kdo polasti našega pametnega telefona, se skoraj polasti nas samih. To seveda ne pomeni, da smo si za vdor v svojo zasebnost krivi kar sami; kriv je vedno storilec, vendar pa večkrat tudi ne storimo dovolj, da do tega ne bi prišlo s tako lahkoto.

Pa ne gre samo za žrtve ljubosumnih partnerjev (in pri tem gotovo trpijo tudi ljubosumneži); s sodobnimi tehnologijami in možnostmi, ki jih te odpirajo, se mnogokrat onesrečujemo kar lepo sami. Kolikokrat ste ob pogledu na fotografije, ki jih objavljajo vaši prijatelji, pomislili, da živijo razburljivejša, srečnejša in bogatejša življenja kot vi? Kolikokrat ste trpeli, ker vaša simpatija ni všečkala vaše nove profilne fotografije? Kolikokrat ste izgubili vso voljo do dela, ko je nekdo objavil svoje dopustniške fotografije? Kolikokrat ste zapravili lepo vsoto denarja za neko stvar, potem pa ste jo dobili po pošti domov in vmes že pozabili, da ste jo naročili – ter je očitno niste preveč pogrešali? Ste kdaj pomislili na to, kako vas pametni telefon oropa novih izkušenj, možnosti, da bi spoznali nove ljudi, pa celo zabave, ker lahko z njim takoj najdete trgovino, ki jo iščete v neznanem mestu, ali recimo odgovor na vprašanje, kdo že igra v tistem filmu, s čimer ste se lahko včasih s prijatelji kratkočasili dolge ure? Se vam na primer nikoli ni zazdelo, da vaš čustveni izliv, če mu dodate žalostni obrazek z dvopičjem in oklepajem, deluje čudno plehko? In kako plehko deluje, ko se zaupate prijatelju oziroma prijateljici, ta pa med poslušanjem tudi bere objave, jih všečka in komentira? Gotovo ste kaj od tega že naredili ali izkusili. Take stvari danes delamo vsi.

Ko se je Dante v 14. stoletju sprehajal po Peklu, se je izkazalo, da v devetem krogu, v samem središču, ni razžarjene vročine, ampak večni led. Če bi se danes sprehajal po njem, bi bila tam morda navadna sobica, z mizo in stolom, na njem pa računalnik, priklopljen na svetovni splet.

Imaš mnenje?

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s