Poletni šport

Medtem ko je nebrzdani pohlep mednarodne nogometne zveze na dobri poti, da uniči nogomet, je dobičkaželjnost trgovcev v mojem majhnem mestu že zdavnaj uničila moj drugi najljubši poletni šport. Nekoč si lahko šel v soparni vročini s kolegom v mesto, sedel na teraso najljubše pivnice, naročil najljubše pivo in se predal pisanemu spektaklu mimoidočih lepotic. Je mar na tem svetu še kaj lepšega kot ženska v poletni obleki, ki se ti, medtem ko hiti po razbeljenem pločniku, mimogrede nasmehne, ker se oprijemaš vrčka, kakor da se bojiš, da boš planil na vse štiri in začel tuliti? Ker se v senci potiš neprimerno bolj kot ona? Ker prosiš moško polovico bogov za en rahel vetrič? In ali je še kaj lepšega kot tista ena, drobna potna kapljica, ki steče po vratu ženske v majici z globokim dekoltejem, po ključnici dol? Tisti občutek, ko v drobovju izmeriš, pod kakšnim tlakom je gumb na vročih hlačkah, ker se ti zdi, da se bo vsak hip izstrelil? To so trenutki, ko poletna sopara dobi svoj smisel in namen.

No, seveda ženske niso le kosi mesa, toda ljudje smo seksualna bitja, posebno poleti, in naše oči so največji erotični organ. Poleg tega sem že skoraj desetletje vezan moški in preprosto ne iščem nove »sorodne duše«, ko takole gledam, me pač ne zanima, kakšne so neznanke po srcu, kaj menijo o sodobni politični situaciji ali kakšno glasbo poslušajo. Pa vezanemu mi tudi kaj dosti drugega ne preostane, kot da samo gledam in občudujem. A to delam kultivirano, na videz hladnokrvno, odkrito in javno – in ne skrit v grmovju z daljnogledom (čeprav smo v zgodnjih najstniških letih počeli tudi kaj podobnega, priznam). Imam pir pa svoj mir, nobenega buljenja, ali žvižganja, ali nadlegovanja, ali glasnih komentarjev. Kot v prisotnosti velike slikarske mojstrovine, ali kot da bi se mimo tebe sprehodila poosebljena pesem o neskončnosti želje.

Ja, vezan sem in kljub temu gledam. In drage moje, če vaš moški trdi, da tega nikoli, ampak res nikoli ne počne, potem vedite, da laže. Vsi moški nastopamo v tej disciplini, ves čas; samo nekateri igrajo v medobčinski ligi, drugi pa v Ligi prvakov. Če ga v mestu na sprehodu nikoli ne ujamete pri dejanju, potem to pomeni zgolj to, da je pri tem početju še kar spreten. Skozi evolucijo smo moški razvili več načinov, kako lahko občudujemo lepe ženske kljub prisotnosti naših partneric. Najbolj pogosti so A) škiljenje, B) distrakcija in C) pričakovanje. Pri prvem se nam poleti periferni vid dodatno izostri, zato lahko lepo žensko ujamemo tudi s kotičkom očesa ali pa z njim pazimo, kdaj boste pogledale v našo smer, medtem ko skrivaj opazujemo neznanko v minikrilu na drugi strani ulice. Druga zahteva že nekaj premetenosti in domišljije. Ko opazimo lepo žensko, ki bi si jo radi pozorneje pogledali, preprosto preusmerimo vašo pozornost: »Glej, a ni tisto tam avto tvoje prijateljice Metke?« In tako dobimo nekaj sekund nedolžnega pogleda. Pri tretji pa pomaga nekaj spretnosti predvidevanja in dedukcije – če približno vemo, kam bo neznana lepotica šla, se zabuljimo v smer njene pričakovane poti, kot da tam v daljavi vidimo nekaj zanimivega, in preprosto počakamo, da prečka naše vidno polje.

Obstaja sicer še četrta metoda, a to osvojijo le redki, saj sta zanjo potrebni precejšnja potrpežljivost in pozornost. Ali vas moški, kadar je z vami, nenehno zapleta v kritiko oziroma obrekovanje drugih žensk? Se na primer, ko gre mimo seksi blondinka z vsiljivim dekoltejem, obrne k vam in komentira, da gotovo ni naravno blond oziroma da jo samo poglejte, kako se oblači? Potem imate to čast, da opazujete mojstra pri delu. To je moški, ki vpričo vas odkrito opazuje druge ženske, pri tem pa mu niti ne morete zameriti, saj s tem mimogrede hvali vas.

A vso to znanje je v našem malem mestu danes povsem zaman. Ne le da so že zdavnaj zaprli mojo najljubšo pivnico v centru, tam mimo ne gre živa duša več, kaj šele kakšna lepotica. Središča mest, posebno majhnih, ki so bila vedno samo skupek stanovanj in butikov in samopostrežnih trgovinic, počasi izumirajo; ljudi lahko srečaš samo še v velikih nakupovalnih centrih. Tam pa ni pivnic, zgolj družinske restavracije, v vsakem primeru pa težko najdeš kak dober izgovor, da bi sedel tja in si naročil pivo. Poletna sopara v klimatiziranih prostorih nima ne svojega mesta ne svojega učinka. Predvsem pa se v zasledovanju najboljše ponudbe za iskano potrošno blago izgubi tista lahkotnost koraka v kratki poletni oblekici, ki vabi poglede nase.

Imaš mnenje?

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s