Štefan Kardoš: Rizling polka

Bralec z dolgim nosom

Štefan Kardoš ni povsem neznano pisateljsko ime. Sodeloval je že pri skupinskem romanu Sekstant, roman Rizling polka pa je njegovo prvo samostojno delo in na nek način torej prvenec.

Zgodba romana se vrti predvsem okrog štirih oseb, dveh parov. Na eni strani vinogradnik Cveto Golja in njegova žena, nekdanja barska plesalka Liza, v katero je do ušes zaljubljen in ki je po dolgem čakanju in po številnih obiskih pri zdravniku končno noseča, na drugi strani David Švec, ki vsako leto ob istem času zapade patološki paranoji, prepričan, da ga nadzorujejo neznanci, ki jih vidi le on, ter njegova žena Petra, ki se spopada z moževo boleznijo in tudi s skoki čez plot. Njune usode se prepletejo, ko vaški pijanček v Golji prebudi dvom o očetovstvu ženinega otroka.

Roman je v prvi vrsti zgodba, ki se trudi biti predvsem kratkočasna, kar ji je nedvomno uspelo. Kar se tiče sloga, zna Kardoš ponekod tudi prijetno presenetiti in nadgraditi golo zgodbenost; na primeri v odlomku o Davidovih sanjah, kjer na plan prinaša njegov občutek krivde ob smrti njegove matere. Roman je sestavljen izredno premišljeno, siže je sam po sebi dokaj preprost, a avtor z menjavanjem oseb v osrednji pozornosti pripovedovalca, zamolki in preskoki po časovni premici ustvarja suspenz, ki bo bralca, ki ima rad tovrstna dela, obdržal med stranmi knjige do konca. Roman je šolski primer razlike med sižejem in fabulo, in če oboje analiziramo, je jasno, da je Kardoš izjemno domiseln pisec. Na koncu je večina skrivnosti  pojasnjenih, vendar ostane nekaj vprašanj tudi nerazrešenih. Ali je Davidova paranoja zares povsem izmišljena? Ali so zasebni detektivi Goljo nalašč zavajali? Konec je torej na nek način odprt, ni pa izključena niti možnost, da avtor pripravlja nadaljevanje.

Rizling polka ima nekatere značilnosti kriminalke (suspenz, zasledovanja, zasebni detektivi, policisti, kupovanje orožja na črnem trgu …), ne manjka pa niti humorja , blage ironije. Opaziti je tudi nekaj postmodernističnih drobcev – mešanje prvoosebnega (v prologu in epilogu) in tretjeosebnega pripovedovalca; vpletanje prvoosebnega pripovedovalca v zgodbo skozi opombe, v katerih poziva k resnici, ko se pripoved dotika njegove vloge v zgodbi; najbrž ni naključje niti igra z imeni glavnih oseb (David in Golja) ipd.

Vse to dela roman izjemno berljiv in hitro tekoč, ne nazadnje se vse zaplete in razplete na manj kot dvestotih straneh. Številna naključja se sicer zdijo na koncu nekoliko privlečena za lase, vendar to nikakor ne moti. Rizling polka je obrtniško izredno spretno sestavljen roman, ki ima več plusov kot minusov. Razplet romana bo zagotovo presenetil še tako pozornega bralca, predvsem, ko bo ugotovil, kako enostavno in kako dolgo ga je avtor vlekel za nos.

____________________________________________________________________________________

Štefan Kardoš: Rizling polka (Maribor: Litera, 2007)

Mentor, letnik 29, številka 3 (2008)