Že pred dnevi je v trafike prišla nova številka revije Grazia. Tokrat je moja kolumna nekoliko bolj osebna. Pišem o jezi in nemoči.
Odlomek za pokušnjo:
Jeze sem imel sicer zmeraj veliko, to je bilo poleg strahu in sramu pogosto čustvo mojega zgodnjega otroštva. Osnovna šola je bila ob prvih korakih samostojne Slovenije v kapitalistični raj pekel za mulca iz delavske družine, čigar večino lastnine je prej ponosil in obrabil starejši brat; pot domov je bil smrtonosni labirint za fanta, ki je bil po naravi »dekliško« sramežljiv in zaprt vase ter preveč občutljiv, da bi znal potisniti, zbiti, udariti nazaj; stanovanje s papirnatimi stenami pa večino časa nočna mora, kraljestvo histeričnih prepirov in pijanskih izpadov, in nikakor ne varno zavetje, kamor bi se dalo varno potuhniti do naslednjega dne.
