Kaj je to digitalna humanistika: kratek in oseben uvod

»Bistvo digitalne humanistike ni produkcija védenja. Ampak reprodukcija védenja. Prednosti digitalnega niso v tem, da nam s pomočjo digitalnih orodij ali novih metodologij, ki so njihova posledica, omogoča zastavljati nova vprašanja. Prednosti so v načinu, kako digitalno preoblikuje prikazovanje, izmenjavo védenja in diskurz o védenju.«

Iz rane poganjajo sanje (Portret Marka Sosiča)

Sosičevi pripovedovalci oziroma protagonisti so torej posebneži in/ali otroci, ki so posebnežem duševno in duhovno blizu v tem, da jim realnost še zmerom predstavlja pustolovščino; da se ji še zmerom lahko čudijo. Ali pa so sleherniki, ki so (bili) na poseben način ranjeni, poškodovani. Iz te rane potem poganjajo sanje.

Intervju z Alojzom Ihanom

Za mano in na obeh straneh po stenah visijo pretežno modri zemljevidi, kjer se nebo spogleduje s svojimi brati, z morji in oceani, da spet ni čudno, če sogovorec na moja vprašanja odgovarja včasih kot nekakšen jadralec in včasih spet kot morski volk. Nenazadnje je njegov roman Hvalnica rešnjemu telesu trenutno na vrhu najbolje prodajanih knjig in novinarji si podajajo kljuko. »Pa še sezona gripe je,« pravi.

Ilha Formosa (potopis iz Tajpeja)

… ali Življenje in nenavadne prigode Aljoše Harlamova iz Ptuja v Sloveniji, ki je živel tri tedne in nekaj dni, nikakor ne sam in na vse prej kot neobljudenem otoku ob obali Kitajske in v zahodnem Pacifiku; kamor ga je varno odložilo letalo družbe China Airways, kot tudi vse ostale potnike. S poročilom o tem, kako ga je potem zapustil z isto letalsko družbo.

Literarizirani portret Daniela Kehlmanna

Če mi bo tale članek o modelu in kasneje intervju z njim uspel, lahko tudi meni pade sekira v med. Če se mi bo kako leto, dve uspelo redno pojavljati v določenih revijah in časopisih, spisati čim več pozitivnih kritik knjig pravih založb, bom naslednje leto tudi jaz med nominiranci za kresnika. Knjigo bom pa že napisal.

Nekaj razlogov za preplah (Kaj berejo slovenisti)

Problem, ki je nastal v tej dobi, torej ni, da ljudje nenadoma več ne berejo; zmeraj so in zmeraj bodo brali, četudi bo nemara branje v prihodnosti videti bistveno drugačno. Problem je v tem, da kvalitetnejša literatura izgublja bralce oz. da tudi bolj izobraženi vse bolj posegajo po lahkotnejši literaturi ali izključno po njej, tisti, ki se z njo ukvarjajo, pa ostajajo vedno globlje pod ravnijo strokovnega bralca.