Minica

Še v petdesetih letih prejšnjega stoletja je bilo minikrilo nekaj tako futurističnega in hecnega, da so ga nosile vesoljke v znanstvenofantastičnih filmih. In res, bilo je dobesedno oblačilo prihodnosti – oblačilo, pri katerem se bodo sekali politični, družbeni in kulturni pomeni vsega dvajsetega stoletja. V šestdesetih in sedemdesetih je nato minikrilo na valovih hipijevskega gibanja simboliziralo predvsem nebrzdano mladost in upor proti konservativni meščanski družbi, kot mednarodna noša ljubezni in svobode, prepuščena muhavosti vetra. V devetdesetih so minikrila k svoji opravi dodale odrasle, resne poslovne ženske, z njim so poudarjale svojo ženstvenost, hkrati pa v maniri vzpenjajočega se totalnega kapitalizma oznanjale, da je denar seksi in da je seks v službi denarja. Precej podobno sporočilo so imeli holivudski filmi, ki so minikrilo, posebno v svoji tesno oprijeti varianti, ki hojo spreminja v uslužno drobencljanje, začeli vse bolj povezovati s stereotipno podobo prostitutke, ki ob cesti nezainteresirano čaka stranke. In še danes se minice pogosto drži predsodek, da je njegova lastnica lahka ženska; posebno v vulgarni moški domišljiji pa rada predstavlja seksualno radodarnost, »izzivanje«, na katero se je treba odzvati s potrditvijo lastne moškosti.

Minikrilo omogoča ženski svobodnejše, zračnejše gibanje – pogosto je del športne opreme, na primer pri teniških igralkah, plesalkah ali umetnostnih drsalkah; medtem ko zunaj športnih igrišč in aren s svojo magnetično močjo privlači pozornost, žensko izvzema iz množice. Minikrilo je v feminizmu pogosto simbol ženske emancipacije, njene samozavestne, odločne drže; a hkrati ostaja tudi orodje patriarhata, znotraj katerega je ženska še vedno prej »potrošni« objekt kot subjekt, pri čemer minikrilo omogoča enostaven in hiter dostop do moške zadovoljitve. Minikrilo kot del lahke poletne oblekice je tudi znak nedozorelosti, otroškosti – ta pomen na fetišističen način, bolj ali manj prikrito ohranja tudi znotraj določenih seksualnih fantazij, v povezavi z uniformo pa v teh okvirih pridobiva pomen sadomazohistične igre moči in podrejenosti.

In ne nazadnje, minikrilo je ena od ozkih meja med seksapilom in obscenostjo, kjer se ločita eleganca in vulgarnost, erotika in pornografija – to je lekcija, ki je 21. stoletje očitno ni vzelo. Ker noben kos oblačila ni seksi že kar sam po sebi. Seksi je, kadar oči vleče navzgor po nogah, a tudi odločno ustavlja na primerni razdalji, ne preblizu ne predaleč, kadar na ta način vzbuja in bohoti domišljijo ter gledalca vabi v aktivno igro poželenja. Sharon Stone je v Prvinskem nagonu na začetku devetdesetih z enim prekrižanjem nog moškim po svetu povsem vzela dih, ameriške zvezdnice, ki so jih paparaci pred leti kot po tekočem traku ujeli brez hlačk med izstopanjem iz smešno nizkih avtomobilov, so dosegle prej zehanje. Nicki Minaj in njej podobne so morda res bolj iskrene od nekdanjih pop pevk, ko molijo svoje ogromne zadnjice v oboževalce – vedno smo vedeli, da pop prodaja tudi stas, ne le glas. Toda seksi je igra, pretvarjanje, prikrivanje, ne pa »kazanje slike«, kot smo temu rekli včasih. Dolgočasne nazornosti sodobne pop kulture si niso mogli predstavljati niti znanstvenofantastični filmi iz petdesetih.

Imaš mnenje?

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s