Mesta iz atomskega veka

»VI STE OVIRA NAŠEMU NAPREDKU!« je nekdo zadnjič teatralno komentiral nek moj zapis na Facebooku. V življenju so mi rekli že marsikaj, ampak to je bilo pa menda prvič … Pa nisem nasprotoval gradnji vetrne elektrarne ali novemu šoping centru ali trasi avtoceste ali volilni pravici žensk. Ves moj zločin je bil, da sem izrazil negativno mnenje o nesmiselnem poseku še enega povsem zdravega drevoreda v mojem domačem mestu. Ne, ker bi bil hipi, ki verjame, da imajo tudi rastline dušo, ampak ker občina nikoli ni znala zadovoljivo pojasniti, zakaj sploh morajo proč, in ker bo namesto teh, ki stojijo tu že več desetletij in dajejo prijetno senco klopcam pod njimi, posadila zgolj tista kvazi drevesa v obliki in velikosti lizik, ki jih sadijo dandanes. Bolj za okras kot s kakšnim resničnim učinkom ali da bi res sobivala z mestom. Se bodo pa več kot odlično vklopila v prenovljeni trg, ki bo gmota betona brez vsake povezave z zgodovino in kulturo prostora, v katerega bo umeščena.

To je ta sodobna urbanistika. Čeprav nisem strokovnjak na tem področju, pa je žal več kot očitno, da je urbanistika na občinah po državi v rokah ljudi, ki imajo še manj pojma kot jaz. Najprej so dovolili gradnjo ogromnih samozadostnih nakupovalnih centrov na obrobju mest, zdaj pa mestna središča prenavljajo tako, da bodo iz njih pregnali še tisto malo naključnih obiskovalcev, ki jih pot zanese tja. Če recimo še nekako razumem, da mestne oblasti visokih arhitekturnih meril ne vsiljujejo multinacionalkam, ki pri nas za trgovine in podjetja postavljajo dolgočasne škatle, kot da imajo še manj domišljije kot dvoletnik, ki je za božič dobil svoje prve lego kocke, pa mi je popolna uganka, kako da lahko na isti način prenavljajo zgodovinsko in tvorijo novo dediščino. Osrednji trg naše vasi, na primer, so zalili z betonom, potem pa tja postavili predimenzionirano fontano iz pohorskega granita in v obliki nekakšnega hribovja. Pa je naša vas bližje Halozam kot Pohorju, v vsakem primeru pa stoji na hudičevi ravnici Ptujskega polja. Kaj ima torej ta stvar z zgodovino in kulturo vasi? Ali vsaj njeno geografijo? No, nič. Na koncu pa je po tej gromozanski skulpturi še prepovedano hoditi in voda je nepitna. Ne samo, da je stvar grda, še funkcionalna ni.

Hja, mesta, kot jih prenavljamo in gradimo danes, očitno niso narejena za življenje v njih. Cement in beton jih segrevata, da poleti ni mogoče stopiti ven, če si ne želiš spražiti podplatov. Se ni kaj čuditi, če otroci raje ostajajo v klimatizirani sobi za računalnikom. Zelene površine, kolikor sploh so, so omejene na angleško travico, rožne gredice in prej omenjene drevesne lizike, bognedaj, da bi vsaj v parkih sadili grmovnice ali sadna drevesa, da bi se meščani jeseni zbirali tam in imeli kaj od tega; vrtičkarje pa že itak dolgo preganjajo. Klopi, ki jih postavljajo, so brez naslonjal, tako da tam težko sediš dlje časa in, recimo, bereš knjigo. Pa še postavljajo jih spet na cement namesto na travo, na sonce namesto v senco. Skulpture postavljajo samo še v krožiščih, in povrhu tako kičaste in neokusne, da kvečjemu pripomorejo k številu prometnih nesreč. In zdaj ponekod pred trgovinami in lokali postavljajo še bodice, da bi od tam pregnali brezdomce, ki so očitno še edini resnični prebivalci naših mest.

Vse bolj se zdi, da smo se znašli v tisti pesmi Mateja Bora: »Šel je popotnik skozi atomski vek / in gledal, / kako so drevesa bežala iz njega.« V naslednjih verzih za drevesi bežijo vrtovi, za njimi ptice in nazadnje ljubezen. No, če smo malo manj teatralični, namesto ljubezni iz mest v resnici bežijo ljudje. A je to najbrž isto.

 

P. S.

Na naslovni fotografiji objave medtem rimski spomeniki in drugi ostanki, ki vetrijo na dvorišču nekdanjega Kmetijskega kombinata, ker ptujski muzej ne premore pravega prostora zanje.

Imaš mnenje?

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s