Prijateljstvo med moškim in žensko

Življenje je polno ugank, za katere se zdi, da jih človeštvo nikoli ne bo razrešilo: Ali obstaja bog? Ali obstaja življenje na drugih planetih? Pa življenje po smrti? Kaj je bilo prej – instagram ali hrana? Koliko študentov s filofaksa potrebuješ, da zamenjajo žarnico? In ne nazadnje, ali je možno prijateljstvo med moškim in žensko?

To zadnje se mi je vedno zdelo nekoliko hecno. Ne vem, mogoče gre za to, da sem odraščal pred blokom, kjer so mojo družbo sestavljale predvsem sovrstnice, ali tudi to, da sem končal v kulturnem fohu, ki je precej feminiziran; toda sam sem imel v življenju kar nekaj zelo dobrih prijateljic, in to se mi nikoli ni zdelo kaj posebnega ali posebej težkega. Je pa mogoče tudi res, da razmišljam z ono glavo, ki jo imam na ramenih, in da zame spolnost nikoli ni bila v samem središču nobenega odnosa. Izredno pomemben, eden ključnih delov ljubezenskega odnosa, to že, a ne njegovo gravitacijsko središče; naj pravi ali kvazi psihoterapevti, psihoanalitiki in kar je še teh rečejo karkoli. A se mi kljub temu to, da se pol ure pogovarjam z žensko na čaju in pri tem niti enkrat ne pomislim na to, kako bi ji zlezel med noge, ne zdi nek poseben civilizacijski dosežek za strejt predstavnika moške vrste. In daleč od tega, da bi si mislil, da sem edini. Ali da sem zaradi tega kaj manj moški, karkoli že naj bi to pomenilo.

Tudi se mi nikoli ni zdelo, da je prijateljevanje z žensko zame kot moškega nekaj blazno posebnega. Da se lahko z njo pogovarjaš o tako imenovanih čustvih, medtem ko se z moškim prijateljem o tem baje ne moreš; ali da se lahko s prijateljico lažje pogovarjaš o težavah v ljubezenskem odnosu – ker če misliš, da ti bo prijateljica znala odgovoriti, kaj misli ali namerava »tvoja«, samo zato ker je tudi ona ženska, potem je tvoj problem mogoče točno to. Z žensko se, kdo bi si mislil, pogovarjaš kot z normalnim človeškim bitjem, o vsem tistem, kar imata skupnega ali kar vama gre obema na jetra, seveda tudi o čustvih in težavah in bogu in vesolju in posmrtnem življenju in … – kot se pač pogovarjaš s prijateljem. In, upam, tudi s partnerjem. In ravno zaradi tega mi je še toliko bolj nepredstavljivo, da si nekateri kar ne morejo predstavljati, da je prijateljstvo med moškim in žensko mogoče. M. ni le moja punca, ampak tudi moja najboljša prijateljica. Seks na to prav nič ne vpliva in brez tega bi bil seks sicer še vedno enako prijeten, ampak niti malo dovolj za resnično intimno razmerje.

Nikakor namreč ne trdim, da med moškim in žensko, ki sta le prijatelja, ni privlačnosti. To se mi pravzaprav zdi precej kontradiktorno. Če si nista privlačna, kako sta lahko prijatelja? Ni nujno, da je to telesna privlačnost, ampak saj smo ljudje menda več kot živali in pri resnem, poglobljenem odnosu, ki gre dlje od preproste zaljubljenosti, zgolj fizična privlačnost ni vse? Kot smo najbrž vsi že kdaj izkusili, je ta več kot dovolj za seks, ampak pri pogovoru, tej temeljni sestavini prijateljstva, pa res težko sodeluje, razen če imate fetiš na jezik, ustnice in grlo. In ker najbrž ni povsem samoumevno, naj posebej poudarim še to: tudi v prijateljstvu znotraj spola obstaja privlačnost. V vsakem prijateljstvu med moškima ali ženskama je nekaj malega homoseksualnega. Fizična privlačnost torej gor ali dol, spolna usmeritev isto, seveda je vsako prijateljstvo utemeljeno na privlačnosti, ki ima možnost zrasti v zaljubljenost ali celo ljubezen. Trik je pač, da ne popustimo impulzom kot pes, ko se goni – kot ne popustimo nagonu vsakič, ko gremo mimo koga, ki se nam zdi lep ali seksi in s komer bi sicer takoj spali, če bi bili samski in imeli priložnost. No, ne vem, mogoče vi to počnete ali pa imate izredno zahteven okus. Kakorkoli že, obstaja veliko razlogov, zakaj se iz prijateljstva ne razvije vedno »nekaj več«, in zvestoba partnerju nekaj pomeni samo takrat, ko obstaja določena skušnjava oziroma možnost, da se partner prekrši.

Konec koncev je pa hecno tudi to, da nekaterih prav nič ne moti, da ima njihova draga prijatelja oziroma dragi prijateljico, dokler med njima le ni seksa. Mogoče sem to spet samo jaz, ampak obstaja veliko načinov varanja, med katerimi je prešuštvo še najmanj. Če se s svojim partnerjem ne pogovarjata, če med vama ni (več) človeške, intimne bližine, vse to pa partner dobi pri prijateljici ali prijatelju … potem ste upravičeno ljubosumni. Pa tudi sokrivi, a ne?

Imaš mnenje?

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s