V Grazii o nesamozavestnih ženskah

Šele nekaj dni je zunaj decembrska številka Grazie, v kateri tokrat pišem o tem, kako ženske vzgajamo z nerealnimi pričakovanji in jim tako načrtno uničujemo samozavest:

Meni je, na primer, povsem samoumevno, da sem ponosen na svoje delo, kadar vem, da sem ga zares dobro opravil. Kadar sem dal vse od sebe in naredil nekaj kakovostnega. Ne morem sicer reči, da je ta ponos nekaj, kar mi je bilo neposredno privzgojeno skozi vzgojo v družini, toda po drugi strani mi tudi nihče ni na levo ramo postavil nenehno samokritičnega hudička. Ker mnogim ga je, in med njimi je tako velik odstotek žensk, da to ne more biti povsem naključje. Kar precej mojih kolegic je namreč v uredniške delu precej bolj organiziranih, profesionalnih, natančnih in izkušenih od mene, pa so obenem trikrat bolj negotove, kar se tiče lastnega dela. Nič ni dovolj dobro zanje (za druge pa itak ne) in bognedaj, da kdo v njihovem delu najde kakšno napako – nasule si bojo koruze v kot in klečale tam šest ur, se opravičevale vsem in vsakomur, ne glede na to, kako majhna je v resnici tista napaka, pravzaprav napakica. Ne glede na to, kolikokrat jim kaj res uspe, bo vse to zasenčil že en sam droben neuspeh – z njim se bodo identificirale in definirale.

Preostanek pa v Grazii v vsaki trafiki. Hvala, če berete.

Imaš mnenje?

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s