Napake bližnjih

Nikoli nisem razumel vprašanj tipa »Kakšna bi bila popolna ženska/bi bil popolni moški zate?«. Pri tem ne gre samo za to, da se takšne idealizirane, pravljične, nedosegljive predstave vedno slabo končajo za človeka, ki jih goji. Kdor čaka princa na belem konju ali princeso … ne vem, s tremi zmaji, recimo, se bo načakal, medtem ko se bo mimo njega zvrstila cela vrsta normalnih, krasnih in zanimivih ljudi, s katerimi bi se lahko imel čisto lepo oziroma bi se imenitno ujel. Pa bo namesto tega ostal sam ali pa se bo moral po vseh zamujenih priložnostih sprijazniti s podarjenim konjem oziroma z zmajem. Toda mislim, da je to bolj težava junakov romantičnih komedij kot pa resničnih ljudi. Najbolj bedasto pri tem je, da si s takim razmišljanjem delamo utvare, da obstaja nekakšen končen in nespremenljiv spisek, katere lastnosti mora imeti človek, da nam je všeč. Biti mora blond, Viola ali Green Dragons, imeti jamice v licih, modre oči, goste obrvi, široka ramena, dolge noge, živahno naravo, iphone, rad/-a mora imeti živali, brati, poslušati to in to glasbo, čez vikend hoditi v hribe, čez teden na jogo, ne sme smrčati, kaditi, srkati juhe … Ko človek takole našteva, se že zdi logično in smiselno. Ljudje imajo lastnosti, ki nas spravljajo ob živce, in lastnosti, ki jih izredno cenimo. Ujamemo se torej lahko z nekom, ki ima prve, drugih pa ne. Toda čustva ne dajo kaj dosti na logiko in smisel, ljudje pa smo mnogo več kot samo seštevek različnih karakternih lastnosti, zmožnosti in navad.

Moja M. na primer ne mara nogometa. Zlasti pa ne mara, da se nekdo pred zaslonom na ves glas razburja, kako 11 modelov menda ne zna dovolj dobro brcati žoge sem in tja. Verjamem, da se ji dejstvo, da je lahko nekdo po porazu svoje najljubše ekipe tečen in nerazpoložen še tri dni po tekmi, zdi popolnoma otročje in neumno. Če bi jo kdo pred 12 leti (je že toliko?) vprašal, ali bi lahko s kom te vrste preživela toliko časa, bi najbrž počila od smeha. Da niti ne omenjamo, kako je ta nekdo povsem živčen, ko se mu pisanje zatakne, da ne prenese niti tega, da nekdo za njegovim hrbtom povsem tiho leži na kavču in na tablici brska po spletu. Ali samo diha. Ali da si ta nekdo od nervoze nemarno grize nohte in puli dlake z brade, hodi v posteljo pozno ponoči oziroma zgodaj zjutraj, včasih celo noč prebedi ob igranju iger, denar zapravlja za stripe in ga je treba neprestano kam voziti, ker gospod nima izpita – in trikrat sveto obljubi, da bo spil samo kakšno pivo ali dve, potem pa kliče ob enih zjutraj, po šestih pivih in s čisto drugega konca mesta, naj ga, prosim prosim prosim, pride iskat. Čeprav je morda še huje to, da ga je treba voziti tudi na številne dolgočasne kulturne dogodke, po katerih še ure visi na pijači z vase zagledanimi avtorji, ki se ne zmorejo in ne znajo pogovarjati o ničemer drugem kot o lastnem delu … Pa gotovo sem veliko svojih slabih potez in čudi še pozabil oziroma se jih niti ne zavedam; vsakodnevnih malenkosti, ki bi koga drugega v teh dvanajstih letih že davno spravile ob živce.

Toda v odnosu do bližnjih te stvari pač spregledamo, toleriramo, zamolčimo, nekako preživimo – veliko lažje in z več humorja ter potrpežljivosti kot pri kom drugem, na katerega nismo čustveno navezani. Ne gre za privlačnost nasprotij, to je spet ena od lekcij, pobranih iz romantičnih komedij, ki v resničnem življenju ne delujejo niti s polno dobre volje in mazohizma. Gre za to, da imamo človeka radi kot celoto in sčasoma nekako vzljubimo tudi njegove napake in slabosti. Seveda nas včasih poženejo v besen napad in ob slabem dnevu jih lahko zrecitiramo po abecednem vrstnem redu od zadaj naprej; toda v naš odnos vpeljejo tudi nekaj potrebnega realizma, zdrave distance do partnerja, nekaj samotnosti, zaradi katerih smo tudi v razmerju še vedno posamezniki, ne pa nekakšna pošast, ki o sebi govori v prvi osebi dvojine in ne ve več točno, kje se konča on in kje se začne ona. Skrbijo za to, da svojega najbližjega ne idealiziramo in da od njega ne pričakujemo nemogočega. Naše razlike in napake razmerje ohranjajo tudi vznemirljivo, zanimivo, celo nepredvidljivo, odpirajo možnosti za spremembe, za rast enega ali drugega ter obeh. Lahko pa seveda čakate na koga, ob katerem boste obkljukali vse pluse in minuse na vašem seznamu.

Imaš mnenje?

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s