V novembrski Grazii o kulinaričnih snobih

Že kakšen teden je zunaj tudi novembrska Grazia. V njej sem se razpisal o pojavu gurmanstva, ki ni nič drugega kot snobizem ali celo izbirčnost.

Ker večina kulinaričnih snobov vas s pokritimi očmi ne bi znala ločiti med tramincem in merlotom, kaj šele, da bi ugotovili, kateri od njiju je maceriran, biodinamičen in stane dvakrat več od drugega. Goveji karpačo z marmelado iz gozdnih jagod in kozjim sirom, ki je bil iz nekega razloga sedem let zakopan v antičnem vrču na dnu blejskega jezera, se pač sliši bolj nobel od dunajskega zrezka s pečenim krompirjem, toda če bi bili povsem odkriti, bi si priznali, da vam včasih slednji bolj zadiši. In če bi vam natvezli, da je bil dunajc povaljan v himalajski moki in drobtinah iz smrekovega lubja s Pohorja, vam ga postregel na vinilni plošči, z majonezo nanj narisal rožico ter vam zanj zaračunal 26 €, bi takoj prisegli, da česa takega še niste jedli in da prav čutite rahel priokus smole. Res je sicer, da pri jedi sodelujejo tudi oči in ušesa – toda za kulinarične snobe so v resnici najvažnejše oči in ušesa drugih.

Hvala, če berete!

Imaš mnenje?

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s