V današnji nedeljski izdaji Večera o staranju

Ko greste danes tankat svoj traktor ali kosilnico na bencinsko, si lahko mimogrede omislite nedeljski Večer, v katerem z Normo Bale v redni rubriki Ona/On razmišljava o staranju.

Jaz sem pisal nekaj o odvečnosti starih:

Noben ne rabi starcev. Na Japonskem izdelujejo robote – pardon, androide, ki živim ljudem jemljejo tista dela, ki bi v resnici morala biti najbolj človeška, celo na neki način intimna. Recimo skrb za bolne, onemogle, hja, za stare. Ne le, da starce odrivamo na rob družbe kot nekaj preživelega, kot nekaj neuporabnega in neužitnega, nekaj, čemur je že zdavnaj pretekel rok trajanja; zdaj še skrb za njihove zadnje dni prepuščamo tehnološkim podaljškom. Niti dotikamo se jih ne več. Z njimi delamo tako kot z živino. Seveda najraje daleč od oči, da ni občutkov krivde. Ljudje zdaj že zbirajo podpise proti gradnji doma za ostarele v njihovi soseski. Da bi morali vsako prekleto jutro in vsako popoldne (hvalabogu, grejo vsaj hitro spat, tako da je vsaj zvečer okej) gledati svojo neizbežno prihodnost? Starci niso le opomin na preteklost, ki – roko na srce – res ni bila najbolj rožnata, ne glede na to, kaj si mislite o sedanjosti, ampak tudi opomin na našo minljivost. No, in to je morda res tista zadnja moč, ki pa jim je ne moremo odvzeti, lahko jo le potiskamo na stran in se skrivamo pred njo. Starci so memento mori na treh nogah.

Hvala, če berete!

Imaš mnenje?

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s