Stereotipi in svet

S stereotipi je hudič. Po eni strani nam pomagajo orientirati se v svetu, preprosto, hitro in skoraj nezavedno. Zato svoje odvisnosti od njih pogosto niti ne opazimo, dokler ne gre kaj narobe. Kadar se mi v kakšni restavraciji ali gostilni mudi na stranišče, sem izjemno hvaležen, če se lastniki pri oznakah na vratih ne trudijo biti inovativni ali duhoviti, temveč ostanejo pri stilizirani podobi človečka s kikl’co in človečka v hlačah. Ker se sicer kaj rado zgodi, da se moram med tekom ustaviti in pomisliti – in to gre s polnim mehurjem bolj težko. Tudi kadar s punco kupujeva zobne ščetke – to je navadno istočasno (tako se z leti parčki sinhronizirajo), poleg tega pa imava isti najljubši model – mojo od njene ločiva pač tako, da sam vzamem »moško«, ona pa »žensko« barvo. Posebno ko sem še živel na treh koncih, mi je bilo v veliko oporo, da si poleg kupa informacij, ki jih vsakodnevno potrebujem, ni bilo treba zapomniti še tega, katera zobna ščetka, za vraga, je moja. Na podoben način stereotipizacije deluje pravzaprav večina signalizacije, ki jo potrebujemo za fizično orientacijo (prometni znaki ipd.), pa tudi zgodovinsko, družbeno, kulturno … Kot literarni zgodovinar vem, da je tudi razdelitev književnosti na literarna obdobja neke vrste stereotipizacija – ni vsa romantična književnost za »žile rezat« razčustvovana, toda le kako bi lahko otroke v šolah učili literarne zgodovine, če ne bi stvari naredili nekoliko preprostejše in obvladljive. Stereotipi nam pomagajo, da upravljamo ogromno informacij, ne da bi se prav vsakič ubadali s podrobnostmi in detajli.

Toda stereotipi, posebno pa taki, ki jih ne opazimo, a jih vsakodnevno uporabljamo, imajo to zagatno lastnost, da nam lahko hitro nataknejo plašnice na oči. Če jih vsake toliko ne uzavestimo, lahko nenadoma pozabimo, da so to le pomagala za lažje spopadanje s kaosom sveta, da pa o samem svetu, o posameznih rečeh ne povejo veliko. Nikjer ni to bolj očitno kot ob mednarodnih športnih prenosih, kjer smo kot gledalci pogosto priča, kako komentatorji povsem izgubijo stik z resničnostjo, to je konkretno tekmo, ker se preveč zanašajo na nacionalne in druge stereotipe. Na nedavnem svetovnem prvenstvu v nogometu smo se znova prav naposlušali tega, kako »disciplinirano« in »organizirano« in »do zadnjega diha« igrajo Nemci, pa čeprav že nekaj let igrajo napadalen in gledljiv nogomet ter v zadnjih minutah ne zmagujejo nič pogosteje kot katera druga reprezentanca; pa kako nasprotno afriškim ekipam vse to manjka – kar je morda v marsikaterem primeru res, a velja tudi za katere druge ekipe, zato se človek težko znebi vtisa, da imajo tovrstni komentarji sumljivo rasno konotacijo … In se je spet dogajalo, da so komentatorji enako obrambno igro katere od ekip, za katero so sveto prepričani, da ne zna igrati »umazano«, opravičevali s »pametno taktiko« in »igro protinapadov«, medtem ko so pri kateri drugi ekipi hitro začeli razglabljati o »sramotnem bunkerju«. Morda gre pri tem res le za najpomembnejšo postransko stvar na svetu, toda podobne stvari videvamo na vsakem koraku, ko so ljudje zaslepljeni z nekimi vnaprejšnjimi prepričanji ter bodo ravnali v skladu z njimi, ne glede na to, kaj se v resnici dogaja okrog njih. Svet se je, recimo, vmes zavrtel že neštetokrat, toda če človek posluša besedila narodno-zabavne glasbe, živimo Slovenci še vedno globoko v 19. stoletju.

Stereotipi so lahko, če jih jemljemo preveč dobesedno, tudi nevarni. Ne le v nogometu, kjer smo pogosto priča nasilnim obračunom med navijači, ki so neposredna posledica zgoraj opisanega gledanja na svet, ki športne ekipe predalčka glede na njihove domnevne nacionalne, rasne ali kulturne lastnosti, zaradi katerih si nekateri preprosto zaslužijo, da jih nalomimo, temveč vsakič, ko lastnosti, zajete v stereotipu, razumemo kot nekaj vnaprej danega, naravnega. Ženske niso biološko predestinirane za nošnjo kril in moški ne za hlače, v kemiji določenih barv ni nič takega, da bi bile nekatere »primerne« samo za ženske, druge samo za moške … Stereotipi nam res pomagajo preživeti v kaosu sveta, toda svet ni zato nič manj kaotičen, nepregleden in ne bo nič manj štrlel iz vseh predalov, v katere ga poskušamo pospraviti.

Imaš mnenje?

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s