V današnjem Večeru o norosti

V današnjem Večeru z Normo Bale v najini stalni kolumni Ona/On piševa o norosti. Jaz o tem, kako se včasih v domačem vesolju počutim kot marsovec, ker sem povsem nemočen povezati svojo realnost s kolektivno.

Za pokušnjo:

Da si verjel tej zgodbi, si moral verjeti v popolno nečloveškost bežečih, ki za svojo pot v boljšo prihodnost žrtvujejo otroke – kar sicer izhaja iz osnovne ksenofobije –, a moral si verjeti tudi v popolni molk medijev, ki o tem niso poročali, in v zaroto države, ki nekje skriva cele dvorane dojenčkov. A ko sva poskušala z ženo to dopovedati drugim, se je izkazalo, da najina logika ni logika najinih sorodnikov in sovaščanov in da se jih zaradi tega preprosto ne da prepričati. Če se je nama zdelo, da so nori oni, sva se midva zdela nora njim. Kakor da bi nenadoma ugotovila, da pri njih nekaj tako nespremenljivega in splošnega, kot je gravitacija, ne deluje na enak način kot na našem dvorišču in povsod, kjer sva doslej bila; da njim kamen, ki ga vržejo, ne pade na tla, ampak ostane v zraku.

Hvala, če spremljate in berete!

Imaš mnenje?

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s