Spet malo zamujam … Tik preden v trafikah oktobrsko menja novembrska Grazia, vas opozarjam na prvo – v njej sem pisal o tem, kako zasebnost postaja privilegij, ki si ga na trgu dela vse težje privoščimo.
Za pokušnjo:
Ko vas delodajalec najame, vas ne najame več samo kot delovno silo, ampak z vašim delom najame tudi vašo podobo, vaše prijatelje in sledilce. Če so še pred kakšnim letom podjetja na računalnike svojih zaposlenih nameščala programe, ki so jim preprečevali dostop do družabnih omrežij, se zdaj od zaposlenih pričakuje, da bojo tam aktivni in krepili »prisotnost podjetja kot blagovne znamke«. Ne samo, da se delo ne konča več, ko se odštempljaš in greš domov, firma je danes del tvoje identitete, ti pa del firmine zelo dobesedno. Ker klasične reklame skoraj ne delujejo več; ljudje so se jih tako navadili, da se ne uspejo več zasidrati v njihovo nezavedno. Zakaj bi torej najemali zvezdnike, zapravljali velike vsote denarja zanje, za oglaševalska podjetja, režiserje in snemalce, ko pa smo danes vsi zvezdniki in ko je najboljša reklama tista, ki na prvi pogled ni videti kot reklama in ki jo dobiš povsem zastonj? Zato nobenega več ne zanima motivacijsko pismo ali vaše obvladovanje excel tabel in tujih jezikov, o čemer itak vsi lažemo; ko greste na intervju za delovno mesto, jih boste najbolj navdušili s številom všečkov na instagramu. Otroci, ki odraščajo danes, si ne želijo odrasti v predsednike ali igralce ali rok zvezde – ko bojo veliki, bojo »influencerji«. Blagovne znamke bojo širili med ljudi kot gripo, živeli bojo svoje življenje ves čas na očeh, njihovo razpoloženje bo diktirala izbira filtra.
Hvala za branje!
Foto na naslovnici: Majapril.
Aljoša Harlamov, pisun 