Šoping

Kot »kulturnik« nisem ravno stereotipni moški pa tudi v stereotipe ne morem verjeti povsem. Toda po drugi strani dobro vem, da je naša človeška narava pač taka, da si življenje radi čim bolj poenostavimo. Zato do neke zdrave mere preprosto ne moremo brez stereotipov, predsodkov in predalčkov. Ker nam ti pomagajo, da se znajdemo v kaosu, ki je sicer naše življenje. Ko iščem prost sedež na polnem vlaku, zato nikoli ne sedem zraven na blond pobarvanih najstnic, ki živčno pošiljajo in odgovarjajo na SMS, ker se ti slej ko prej razvijejo v polurne hihitajoče se telefonske debate o »onem tipčku včeraj«, niti zraven debelih mam z ogromnimi naočniki, ki k sebi stiskajo naphane nahrbtnike – izkušnje so me naučile, da so v njih pogosto šopi starih številk Stražnega stolpa. Raje sedem poleg tistih, h katerim se vsi drugi bojijo; fantov in deklet v kričeče črnih majicah, s slušalkami v ušesih, ki depresivno buljijo skozi steklo. Res je, obstaja možnost, da nenadoma vstanejo in začnejo vsevprek streljati po vagonu, a veliko verjetneje je, da bodo ostali negibni vse do trenutka, ko bo vlak prispel na njihovo postajo. Jaz pa bom lahko v miru bral.

Če se vrnem k stereotipom v zvezi z moškostjo. Poleg tega, da imam rad pivo in da moram vsaj trikrat na teden piti pivo ob kakšnem športnem prenosu, opažam, da sem stereotipni moški samo še pri eni stvari. To je sezonsko nakupovanje oblačil. Ne gre zato, da sploh nerad nakupujem. Po knjigarnah, na primer, se lahko sprehajam cele dneve – in redko najdem izhod iz kakšne, ne da bi ven prinesel novo knjigo pod pazduho. In moja M. bo potrpežljiva; malo se bo razgledala sama, potem pa s kakšno knjigo sedla v kot in me počakala. Ko pa si grem kupovat kavbojke, grem v tri trgovine in potem v tretji obvezno kupim, ne glede na to, ali so bile v prvi iste trikrat cenejše ali če mi je bil bolj všeč model v drugi. In moja M. je potrpežljiva.

Seveda je zgodba povsem drugačna, ko moram v butikih z oblačili jaz čakati njo. Na začetku sem se počil na enega izmed tistih miniaturnih kavčev, buljil predse in vzdihoval. Toda potem so me druge nakupovalke imele za nekakšnega iztirjenca in klicale varnostnike. Nič bolje ni bilo niti, ko sem sedel tam in bral – iz nekega čudnega razloga je bilo to očitno videti še bolj grozljivo. Nato sem preprosto hodil M. za petami in včasih po njih. Toda tudi to se je izkazalo za slabo rešitev. Posebno ko takole z begajočimi očmi zakorakaš na oddelek s spodnjim perilom. In se srečaš s pogledom debele mame z ogromnimi naočniki, ki otipava rdečo čipkasto kombinežo …

Zaradi takih in podobnih neljubih dogodkov sem izumil strategijo, kako kar najhitreje končati tovrstno nakupovanje. Igram potrpežljivega kavalirja, ki je uslužno tam, da bo M. pomagal pri izbiri npr. jesenske jopice. To pomeni, da ne gledam na uro vsakih pet minut, ne moledujem ali se cmerim. Sem Buda pod figovcem, čisti mir. In seveda ne rečem že pri prvi: »Ta je super, greva zdaj domov«. To bi bila napaka. To je bila že večkrat napaka. Ne, M. trikrat vljudno premerim od nog do glave, potem pa izberem nek poljuben razlog (material ni v redu, barva se ne ujema z barvo oči, točno tako ima neka njena kolegica, ki je totalna krava ipd.) in odkimam z glavo. Samo to: trikrat rečem ne, ne glede na karkoli. Trikrat je ravno dovolj, da ni sumljivo in da si ni treba preveč izmišljevati. To ji da občutek, da sem se njenemu nakupovanju posvetili tako, kot je treba, z vso resnostjo in usodnostjo. In zaradi tega mi potem lažje verjame, ko četrtič zadovoljno pokimam, da je ta jopica res tista prava. Pa čeprav mi, recimo, ni niti najmanj všeč – ampak to, kaj je všeč meni, je bila že od vsega začetka postranska stvar.

Ta sistem je večkrat preizkušen in zmeraj je razpolovil nakupovalni čas vsaj na pol. Edina stvar, ki me neznansko bega, pa ji nikakor ne morem priti do dna, je ta, da se je sčasoma na koncu vse večkrat izkazalo, da je bil tisti četrti kos po nekem skrivnostnem naključju daleč najdražji od vseh, ki jih je hotela pomeriti …

 

Kolumna je bila prvič objavljena v reviji Grazia (št. 20, oktober 2013).

Fotografija: MajApril

Imaš mnenje?

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s