O pravih moških

Statistično gledano vsaka tretja kolumna, v kateri nekdo piše o moškem in moškosti, govori o tem, kako je 21. stoletje doba pomehkuženega maminega sinčka. Kako so pravi moški kot dinozavri – izumrli velikani davne preteklosti. V teh zapisih razni ugledni in manj ugledni moški pisci (ker večinoma gre za moške), psihologi, psihoanalitiki, antropologi itd., pa tudi razni psevdoznanstveniki naštevajo vzroke, ki so po njihovem mnenju privedli do te katastrofe apokaliptičnih razsežnosti: onesnaženje okolja, permisivna vzgoja posesivnih mater, feminizem, homoseksualnost, David Beckham … Zelo redko pa dejansko razložijo, kdo ali kaj sploh je oziroma je torej bil pravi moški. Kot da je to nekaj povsem očitnega in logičnega.

A povsem očitno in logično je zlasti to, da se definiranju pravega moškega načeloma izogibajo. »Načeloma« zato, ker izhajajo iz načel čistega bulšita: na začetku mora biti veliko tuljenja, lajanja in sopenja ter drugih glasnih in pozornost vzbujajočih zvokov; vse to pa samo zato, da ljudi odvrne, da bi se na koncu rezultatu njihovega melodramatičnega besedičenja preveč približali in si ga v miru ogledali z vseh strani. Ker bi si v tem primeru morali krepko zatisniti nos.

Kdaj je živel pravi moški? Tisti moški, ki je prešel v legendo in čigar samo blede sence smo moški danes? V šestdesetih letih prejšnjega stoletja, v katerih se npr. dogaja odlična ameriška TV-serija Oglaševalci? Ali še prej? Vsekakor torej v časih, ko ženske niso imele volilne pravice, karier oziroma služb; ko so vdano čakale svojega moškega doma, skrbele za dom, za otroke in za to, da so bile vedno videti brezhiben okras svojega moža? Ko je ločenka veljala bodisi za pokvarjeno robo bodisi za pokvarjenko; gospodinja, nezadovoljna s svojim enoličnim življenjem, pa za histeričarko? Ko so vse vodilne položaje v družbi in globalnem svetu, vso besedo in odgovornost nosili izključno moški? In da se seveda razumemo, izključno beli moški iz razvitega Zahoda. Oh, ti krasni časi, ki se nikoli več ne vrnejo! Smrk, smrk …

Takrat res ni bilo težko biti pravi moški. Moral si biti samo moški. Rodil si se s penisom in s tem avtomatično pridobil mesto kralja sveta, ki postavlja pravila in vzpostavlja red, o katerem nihče ne sme niti za trenutek podvomiti. Ta čudežni, nepremagljivi penis, ki ne služi zgolj razmnoževanju, scanju in otresanju, ampak z enim zamahom ozdravi dečke ojdipovega kompleksa in iz njih naredi male prince. Hozana na višavah! Da lahko ženske samo zavzdihnejo: »Oh, ko bi le imela penis!«

Pravi moški torej niso izumrli dinozavri, ampak so mrtvi bogovi. In vse te grožnje o koncu sveta in vso to histerično kričanje je objokovanje padca s prestola. Moški enaindvajsetega stoletja niso tisti, ki so izgubili svojo možatost in moškost; prave mile jere so tisti moški, ki fantazirajo o tem v svojih neštetih kolumnah v osrednjih časopisih, v svojih od države subvencioniranih knjigah in v svojih z javnim denarjem plačanih dokumentarcih. In ko s takšno nostalgijo po tej preteklosti in z zaničevanjem do sodobnih moških govori in piše ženska, kot na primer Vesna Vuk Godina, bi ji bilo treba reči: »Jezik za zobe in nazaj za štedilnik, kjer ti je mesto!« Ker očitno se ji prav kolca po trdi moški roki.

Resnica pa je pravzaprav ta, da je »pravi moški« še kar živ in vitalen tudi danes. Da so si ženske vmes sicer priborile volilno pravico in službe, a so za isto delo in enako količino dela plačane manj kot njihovi moški kolegi. Da še vedno skrbijo za otroke in za to, da so videti brezhibno, ter mimogrede opravijo večino gospodinjskega dela – in to poleg tega, da delajo kariero. In da večino vodilnih položajev v družbi in globalnem svetu še vedno zasedajo beli moški z razvitega Zahoda. Največji bulšit torej ni to, da vse te jeremijade in puščanja krvi pomenijo zgolj nostalgijo po patriarhatu, ampak to, da še vedno živimo globoko v patriarhatu in moramo kljub temu brati, poslušati in gledati tovrstne neumnosti.

 

Kolumna je bila prvič objavljena v reviji Grazia (št. 21, november 2013).

Fotografija: MajApril

Imaš mnenje?

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s