Mentor 2/38 (maj 2017)

Druga številka 38. letnika revije Mentor (maj 2017) je znova tematska. Tema pa je tokrat aktualna, pereča in boleča: PROBLEMI SODOBNE SLOVENSKE DRAMATIKE.

V UVODNIKU z naslovom Kriza v slovenski dramatiki je najprej kriza v naših glavah Simona Semenič piše o (pre)majhnih premikih na področju in podcenjevanju izvirne sodobne dramatike s strani slovenskih gledališč.

LITERATURA prinaša POEZIJO Nike Prusnik Kardum (Vdanost vzorcem; Ostani; Priročnik za prelivanje prahu; Sinječe raztopine), Mirana Rustjana (Vonj iz slutnje; Izliv neba), Anje Grmovšek (Inverzija; Prebujanja; Dan, ko je umrl Tomaž Šalamun; Iščem malenkostne oprimke; Vem, da je težko) in Ane Balantič (Obujem se v stopinje; Nekoč sem ugriznila v veter; Odšlo je z vetrom; Skozi črna očala; Sonata); PROZO Dušana Marolta (Spomni se kdaj name) in Ivane Hauser (Bahara) ter DRAMSKO BESEDILO Luke Gluvića O mrtvih samo dobro. Vsa objavljena besedila spremlja seveda tudi uredniški komentar področnih urednikov (David Bedrač, A.H., Barbara Rigler).

V LITERATURI tokrat objavljamo tudi izbrana besedila z letošnjih ROŠEVIH DNEVOV. Uvodno besedilo je prispeval Boštjan Gorenc – Pižama; ocene besedil pa Barbara Simoniti. Objavljeni so: Laura Amon, 9. razred OŠ Lesično (Na drugi strani, proza), Matej Boštjančič, 9. razred OŠ Valentina Vodnika Ljubljana (Jutro, poezija), Pika Kovač, 8. razred OŠ Brezovica pri Ljubljani (Lahko bi bilo drugače, proza), Lota Martinjak, 8. razred OŠ Brezovica pri Ljubljani (Sedel je tam, poezija) in Tamar Špan, 9. razred OŠ Boštanj (Plenilec, proza).

INTERVJU, ki se dotika tokratne teme, sta pripravili Gabriela Babnik in Urška Orešnik. Prva se je pogovarjala z Ivom Svetino, (“Proti establišmentu smo se borili z estetsko akcijo”) o gledališču Pekarna ter o gledališču v sedemdesetih. Druga pa s Simono Kavčič in Simono Nagode o kamšibaju; obliki papirnatega gledališča (Kamšibaj, neskončno kroženje ustvarjalne energije).

“Tedanja kritika omogoča, da se z njeno pomočjo rekonstruira neka določena predstava, sezona, repertoarna, nenazadnje tudi estetska in ideološka podoba nekega gledališča. Žal te in take kritike ni več!”

Ivo Svetina

ESEJ se tokrat spopada s krovno temo. Blaž Lukan v Agoniji mlade slovenske drame piše npr. o pomanjkanju resne “uprizoritvene (umetniškovodstvene) politike”; Dragica Potočnjak v Razprodaji slovenske dramske besede o razlikah med dramskim pisanjem in pisanjem drame; Kim Komljanec pa v Kaj sploh manjka sodobni slovenski dramatiki?, napol literarnem, dramskem tekstu, o strahu pred slovensko dramatiko, ki ne omogoča gladalcem, da bi se ob njej spočili.

“Gospa direktorica, jaz delam tukaj že 40 let. Svoja najboljša leta sem dala temu teatru. Vi boste pa takole … kar slovenski tekst na oder dali. To je zagotovljen bankrot! Jaz imam pa samo še tri leta do penzije!”

Kim Komljanec

V rubriki ŠOLSKI SPREHODI David Bedrač v precep jemlje najprej pesniško zbirko Nika Lebarja Kletka, ki jo je izdalo gimnazijsko kulturno društvo SPUNK in Slovenj Gradca; nato pa razmišlja o šolskih glasilih in svetuje pedagogom ter mentorjem, kako zastaviti šolsko glasilo, da bo čim bolj inovativno, ter česa se pri šolskih glasilih paziti (Drznost kot element šolskih literarnih glasil).

V rubriki PORTRET tokrat znova dva portreta, in sicer plesni portret Aktivista sodobnega plesa, Roka Vevarja, ki zgodovini in arhivira slovenski sodobni ples (sestavila Jasmina Založnik); ter likovni portret videastke Pile Rusjan, ki je povezan tudi z osrednjo temo: Video v gledališču ni nujno le ozadje (Simona Žvanut).

Ne manjka pa niti POROČILO O DOGODKU: Peter Milovanovič Jarh poroča s 67. Berlinala, ki prebojni programski izbor pripisuje zlasti 47. forumu mladega filma.

KRITIKA prinaša recenzije raznovrstnih in zanimivih del, med katerimi smo večji prostor kot navadno odmerili sodobni slovenski dramatiki:

V rubriki glasbenih recenzij, imenovani KOMU ZVONI, XIV. epizoda, Matej Krajnc piše o albumih Besne pesmi zasedbe Ana Pupedan z Janijem Kovačičem (ZARŠ, 2017) in Upor zasedbe Praprotnice (Edinost/Rož, 2016).

V LITERARNEM SKOVIKU pa objavljamo POZIV MLADINSKIM GLEDALIŠČEM, da se prijavijo na natečaj, na katerem bo žirija izbrala dramsko besedilo, s katerim bo avtor sodeloval na enem izmed literarnih spopadov v osrednji Evropi. Spisal seveda Matej Krajnc.

In za konec sledi še STRIP, ki je delo Mojce Janželj Tomažič (Knjige na moji nočni omarici).

Hvala, če nas berete; če (še) ne, vabljeni k branju!

Advertisements

Imaš mnenje?

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s