ona/on (Večer, 9. april 2017)

TEMA: TAŠČA

Odlomek:

Kar nekaj let sem se trudil pojesti vse, kar je postavila predme, dokler nisem preprosto ugotovil, da ne glede na to, koliko pojem, očitno nikoli ne bom mogel pojesti toliko, kot si predstavlja, da bi moral. Ko je punca v prvih letih za naju pripravila kako lažje kosilo – ker živimo na vasi, poleti recimo pogosto jeva zgolj solato iz domače zelenjave –, je zvečer obvezno vrgla kak šnicl na mizo, da ja ne bi šel lačen spat. Razna opravila, kot so pobiranje krompirja, trgatev in luščenje koruze, so vedno zgolj uvod v bakhantsko požrtijo, pri kateri bi si moral kot domači moški, ki opravlja najtežja fizična dela (pri trgatvi, ajde, še nosim puto; toda kaj hudiča je recimo tako napornega pri vsipavanju koruze v gromozanski stroj?), porabljeno energijo nadomestiti s tem, da bi pojedel pol ocvrtega piščanca, petino pečenega prasca in vsaj dve vedri goveje župe. Da niti ne omenjam praznikov, po katerih domača pujsa mesec dni redimo zgolj s pecivom, ki je ostalo. Če ne bi videl, da je za tem resnična skrb za to, da bi imel vsega dovolj, bi si mislil, da gre za taščin peklenski plan, da me s kilogrami odvečnega sala priskuti hčeri.

Hvala, če ste brali.

Advertisements

Imaš mnenje?

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: