Grazia (december 2016)

Kolumna za decembrsko Grazio ima naslov Čas beži.

Odlomek:

Spomnim se, kako dolga so bila poletja, ko sem bil otrok. Ko smo se jeseni s sošolci spet srečali v razredu, se je zdelo, da je vmes minilo vsaj eno leto; da smo medtem preživeli najmanj vojno in recesijo. Da nismo več isti mulci, ki so junija s spričevalom v rokah (ali skritem v zadnjem žepu hlač, odvisno od uspeha in strogosti staršev) stopili skozi šolska vrata, ampak neki drugi mulci, bogatejši za tisoč in eno izkušnjo. Danes, dobrih dvajset let pozneje, pa se mi zdi, da bi se lahko spomnil, kaj sem imel za kosilo 11. januarja letos, če bi le malo pomozgal. Ker je bilo včeraj, madona. (Druga stvar je, da se itak ne spomnim več, kaj sem jedel včeraj.) Za večino ljudi poletje mine, medtem ko berejo en nekoliko bolj debel roman – in od njega ostane samo nekaj mivke med 200. in 300. stranjo. No, meni, ki sem malo bolj marljiv bralec, se zdi, da poletje mine, še preden med dolgimi sprehodi s psom izgubim pol tistih kilogramov, ki sem si jih prisedel čez mrzle in delovne zimske mesece ter preberem komaj kakšno knjigo s seznama, ki sem si ga delal čez leto.

Hvala, če ste brali.

Advertisements

Imaš mnenje?

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s