V 300. številki Literature o “nujni konservativnosti” lit. revij

Za jubilejno 300. številko revije Literatura (Na zdravje!) sem pisal o urednikovanju pri reviji Mentor ter o tem, kako so literarne revije v 21. stoletju še vedno izredno pomemben člen v komunikacijskem krogu knjige in kako opravljajo mentorsko vlogo, ki je ključna tako za avtorje kot sodelavce. Esej ima naslov Nujna konservativnost literarnih revij:

Ko sem po šestih letih sodelovanja kot pisec in po štirih letih urednikovanja literarne kritike leta 2013 prevzel glavno uredniško funkcijo pri reviji Mentor, sem imel seveda, kot vsak nov in mlad zagnan urednik, predvsem polno načrtov o spremembah in izboljšavah. Nekaj sva jih s sourednico Barbaro Rigler gotovo tudi vpeljala in uresničila. Toda poleg tega sem se ob poglobljenem premisleku ovedel tudi dejstva, da položaj urednika literarne revije, posebno pa tiskane literarne revije v 21. stoletju zahteva veliko mero konservativnosti. Svetovni splet je relativno demokratičen in odprt medij, spremembe, ki jih je digitalizacija sprožila na področjih kulture, umetnosti, medijev in avtorstva, pa so še dodatno popularizirale ideje, da lahko objavlja vsak in da je vse dovolj dobro za objavo – osrednja naloga tiskanih literarnih revij danes je torej zlasti ohranjanje kuratorske, uredniške in mentorske vloge medija. Ker literarne revije niso zgolj dispanzer in repozitorij literarnih in pol-literarnih besedil. Literarne revije so nepogrešljiv del komunikacijskega kroga knjige, so nepogrešljivi del žive kulture. Z vzpostavljanjem dialoga med avtorji, uredniki, sodelavci, strokovnimi in ljubiteljskimi bralci, založbami in drugimi akterji; z objavljanjem refleksije o književnih in kulturnih stvareh; z razvijanjem načinov mišljenja literature in kulture; z uvajanjem mladih avtorjev, odkrivanjem novih piscev, trendov in slogov; ne nazadnje tudi z vzpostavljanjem in teoretičnim utemeljevanjem specifične estetike, žanrov itd. Knjiga ni mrtva črka na papirju samo takrat, ko nima bralca, ampak je nekaj neživega tudi, kadar ostane zgolj pri individualnem branju – takrat je v vseh vidikih knjiga le potrošno blago –, se pa o njej ne pogovarjamo, o njej ne pišemo, ne postane del živega dialoga.

Vabljeni k nakupu in branju!

Advertisements

Imaš mnenje?

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s