Kolumna v Večeru

Žal mi ni uspelo pravočasno opozoriti na kolumno v Večeru 13. marca, ko sva z Normo Bale v redni mesečni rubriki Ona/On pisala o budilki – odlomek imate spodaj; zato pa že zdaj opozarjam na to, da je naslednja kolumna (tema, izredno zanimiva in kontroverzna; plačilna kartica) na vrsti to nedeljo 17. aprila. Vabljeni k spremljanju, nakupu, branju!

In še odlomek iz zadnje:

Preden grem zvečer, bolje rečeno, pozno ponoči ali zgodaj zjutraj spat, si zmeraj nastavim budilko na svojem telefonu. Ura, ki si jo označim, je pogosto utopična in ima malo veze z resno oceno, kdaj bom sposoben vstati. Preden grem spat sem preprosto boljša oseba kot zjutraj, ko se zbudim. Ne gre samo za to, da se nerad zbujam ob zvoku pribora, ki ga tašča postavi na mizo za kosilo, ampak skušam z zgodnjo uro vsakič popraviti svoj bioritem na neko normalno stanje. Če si z budilko odrečem nekaj ur spanca, potem verjamem, da bom naslednjo noč prej utrujen in me bo prej zmanjkalo. Ergo, bom znova uravnal svoj urnik, da bom vstajal takrat, ko vstajajo normalni ljudje, ki hodijo v normalne službe ter delajo in se prehranjujejo ob normalnih urah, posledično pa hodijo zvečer normalno spat. A zelo pogosto ostane zgolj pri plemenitem načrtu. Ko se budilka zjutraj oglasi, jo preprosto prestavim za pol ali celo uro, kar potem počnem znova in znova, dokler me namesto alarma nazadnje ne prebudi zvok udarjanja žlic ob krožnike ali punca, ki me pride neusmiljeno vreč iz postelje. Ker kosilo. In kosila se na Štajerskem ne zamuja zgolj zato, ker si celo noč delal.

Advertisements

Imaš mnenje?

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s