Predvčerajšnjim v Večeru, pred enim tednom na AirBeletrini

Spodletelo mi je, da bi pravočasno opozoril na svojo redno kolumno v nedeljski izdaji časopisa Večer. Tema tokratne obdelave je bil prstan. Če je komu še dosegljiva ali ima dostop do spletnega časopisa, vabljen k prebiranju. Za druge kratek odlomek in obljuba, da po novem letu pričnem z objavami svojih starejših člankov na blogu:

No, potem so prišli milenijci, saj veste, otroci generacij, rojenih okrog preloma tisočletja, in vse obrnili na glavo – važna je postala vsebina, ne oblika, udobje in fleksibilnost, ne formalnosti … Ampak iz nekega nenavadnega razloga prstan znova nabira moči. Kljub temu da poroke danes niso dogovor o zavezi med dvema družinama, da zjutraj po prvi poročni noči na rjuhi ni krvi, ampak prej madeži od vina, da so ločitve tako logične, da svatje kot poročna darila poklanjajo bone za odvetniške pisarne in da so skoki prek plota nekaj tako običajnega, da tudi Mednarodni olimpijski komite razmišlja o vključitvi nove discipline.

Mimogrede pa opozarjam še na svojo kolumno na AirBeletrini, ki je bila objavljena pred natančno tednom dni. Naslov ima Delati, delati, umreti, govori pa o izgorelosti kulturnega delavca. Čeprav je imela veliko odmeva, je morda kdo vseeno še ni zasledil. Hvala seveda tudi za vse komentarje, dopolnitve in zaskrbljena sporočila.

Advertisements

Imaš mnenje?

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s