Danes zvečer literarni večer s Kristino Kočan

Danes zvečer ob 19h bo v Salonu uporabnih umetnosti v Mariboru literarni večer s pesnico Kristino Kočan. Predstavila bova njeno drugo pesniško zbirko, Kolesa in murve, ki je nedavno izšla pri Zavodu Itadakimasu. Vljudno vabljeni!

Foto: Marjan Laznik
Foto: Marjan Laznik

Kristina Kočan je avtorica pesniške zbirke Šara (Litera, 2008) in prevajalka. Leta 2006 je so-prevedla antologijo afriško ameriške poezije z naslovom Govoreči Boben (Separatio), leta 2009 je izšel njen prevod izbranih pesmi Audre Lorde z naslovom Postaje (ŠKUC). Poezijo, prevode in članke objavlja v osrednjih slovenskih literarnih revijah. Redno predava s področja književnosti in prevodoslovja na konferencah doma in na tujem. Na Filozofski fakulteti v Mariboru je diplomirala iz angleškega in nemškega jezika s književnostjo. Trenutno piše doktorat iz sodobne ameriške poezije. Živi in ustvarja v Mariboru ter povsod, kjer je mogoče.

Kolesa in murve je druga pesniška zbirka mlajše mariborske pesnice in prevajalke Kristine Kočan. Že v svojem prvencu z naslovom Šara (2008) je kritike navdušila s svojim neposrednim in komunikativnim pesniškim jezikom, ki si za svoje motive jemlje vsakdanje življenje, v katerem najdeva lepoto in smisel. Z drugo pesniško zbirko že lahko govorimo o teh lastnostih kot o prepoznavnih za pesnico. Enako pomembni značilnosti njene poezije sta intertekstualnost, pri čemer se pesnica navezuje predvsem na ameriško poezijo in pop kulturo, kar v slovensko literarno tradicijo vnaša dobrodošlo svežino in kozmopolitskost, ter humor, ki je lahko tudi črn, a je zlasti nagajiv in sproščujoč.

Iz spremne besede Sergeja Harlamova:

“Vendar se to preobilje intermedialnosti ter intertekstualnosti ne kaže na način razvodenelosti lirskega subjekta ali pustega ponavljanja že videnega. Pesnici omenjena postopka služita zgolj kot o(g)rodje, s katerim in znotraj katerega se lirski pripovedovalec vzpostavlja kot živo, zmeraj spreminjajoče se bitje s svojim lastnim individualnim glasom – v nasprotju z narativno usmerjeno novointimistično poezijo, ki skuša pripovedovati in podati zgodbo oziroma izkušnjo, Kristina Kočan raje ustvarja labirinte citatov, zvokov in podob, ki v skorajda proustovski maniri evocirajo spomine, občutja, sanjarije in fantazije, težko ločljive od svojih zunanjih izvorov: »pišem po vodi kot bi rekla Gwendolyn / Jim was a dwarf don’t / you know? dovoli da hodim / posedat med / tulipane si posadil / tisto pomlad / sem odšla«.”

Advertisements

Imaš mnenje?

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s