Zunaj je 3. številka Mentorja 2014

Že dober teden je zunaj oktobrska številka revije Mentor.

Začne jo moj uvodnik z naslovom Kdo bo ostal?, odlomek iz katerega si lahko preberete spodaj. Dotika se literarnih nagrad, saj je pred dnevi potekalo finale Festivala mlade literature Urška 2014 – v tokratni številki pa smo objavili izbrana besedila letošnjih finalistov, poezijo Anamarije Cemič in Maje Miloševič, znanstveno-fantastično kratko zgodbo Mateja Cigaleta, kratko zgodbo Patrika Holza in poezijo Petre Žišt, kasnejše zmagovalke (ki smo jo nekajkrat predstavili kot Petro Žist, za kar se ji še enkrat opravičujem). Njihova besedila uvede obrazložitev letošnjega državnega selektorja Zorana Pevca. Poleg tega v literarnem delu objavljamo še igro za otroke Čudaki Andreja Žnidarčiča in izbrano poezijo Nastje Koritnik, Mateja Krevsa (ki smo ga preimenovali v Matevža Kresa, za kar tudi njemu dolgujemo iskreno opravičilo) ter Tima Kolška; pri čemer je drama, kot je za Mentor v navadi, pospremljena z uredniškim komentarjem odgovorne urednice Barbare Rigler, poezija pa z oceno Davida Bedrača. V prevodu Ire Kolbezen in Kristine Koritnik pa objavljamo odlomek iz romana Breztežni mehiške avtorice Valerie Luiselli.

Tokratni kratek esej je posvečen Robertu Savianu Pisatelju z občutljivostjo odprtega živca, napisala pa ga je Kristina Jurkovič. Gabriela Babnik se je v intervjuju z naslovom Opuščanje vrta pogovarjala z dolgoletnim in zdaj upokojenim urednikom Delovih Književnih listov ter še kako vitalnim pesnikom Petrom Kolškom. S Kitajske se ponovno oglaša naš stalni potopisec Peter Zupanc, ki je tokrat pripravil “zgodbo o copatih, o poti in križiščih”, nekakšen portret z naslovom Dekle, ki je prineslo modo v Longlin. Osrednji del revije pa zaključuje kolumna Sunčana Stona, v kateri tokrat o premagovanju naše “cinične podzavesti”.

Ne manjkajo tudi naše stalne rubrike. V NAJSTNIKU/NAJSTNICI David Bedrač predstavlja učenko 9. razreda OŠ Ljudski vrt na Ptuju Julijo Menoni ter njeno mentorico Vero Zagoričnik Novak, objavljamo pa tudi Julijine pesmi. V ŠOSLKIH SPREHODIH David poroča o Bukvicah 13, zborniku literarnih in likovnih izdelkov učencev OŠ bratov Polančičev iz Maribora. V KNJIŽNICAH pa prinaša tokrat osebni zapis Liljane Klemenčič o tem, kako je skoraj nehala brati in kako je spet našla pot h knjigam (Liljana, dobrodošla nazaj).

V tokratni številki poročamo o Kamfestu (Miša Gams) in o festivalu Vizije (Ana Perne). Jasmina Založnik je spisala portret April Veselko, letošnje nagrajenke Opusa (tekmovanja mladih plesnih ustvarjalcev) za “življenjsko delo”. Prvič pa objavljamo tudi literarno refleksijo nekega dogodka, in sicer je tekst z naslovom Zapiski s temne strani Nejca Robide nastal ob razstavi Pogled vase; avtoportret – refleksija ponotranjenega pogleda (Hiša mladih Šmartno ob Paki). Predstavljamo tudi nove knjige – Ana Lorger: Zidovi (David Bedrač), Milan Novak: Zvezda (Milan Vincetič), Tereza Vuk: Creepyatrija (Jana Gregorčič), Janko Ferk: Cesar je vojsko odposlal (Iztok Ilich), Jakob Müller: Kočevar ima samo eno domovino (Iztok Ilich), Smiljan Trobiš: Trepet (David Bedrač) in Samo Kreutz: Za pest zemlje (Jana Gregorčič).

V kritiki pa o knjigah – Katja Perat: Davek na dodano vrednost (Gabriela Babnik), Borut Gombač: Prehod (Miša Gams), John Green: Krive so zvezde (Larisa Javernik), Miha Stopar: Herman Vitežnik (Nana Čepar), Zoran Knežević: Dvoživke umirajo dvakrat (Miša Gams), Lado Kralj: Če delaš omleto (David Bedrač).

Rubrika Komu zvoni pa prinaša oceno albumov – Andrej Trobentar: Dar in Xenia Jus + 2: Pozdravi iz Slovenije, izpod peresa Mateja Krajnca, ki je znova prispeval tudi tradicionalni Literarni skovik, slednji pa si je tokrat nadel kroj, pardon, žanr detektivke.

In za konec še strip: o Pesniškem večeru piše/riše Martin Ramoveš.

Vabljeni k branju in nakupu – revijo Mentor lahko najdete v bolje založenih knjigarnah.

Ne povsem mimogrede: v pripravi je že tudi nova številka, ki bo izšla pred letošnjim knjižnim sejmom, na keterem boste lahko na kakšnem dogodku zagotovo ujeli tudi uredništvo Mentorja; v letu 2015 pa pripravljamo tudi dve zanimivi tematski številki, o katerih več naslednjič.

 

Pa še obljubljeni odlomek:

Z eno tako nagrado v žepu bi se človek resnično lahko počutil kot zmagovalec, če se ne bi zavedal, da je vsa ta hvala nična in zmotna in kratkega roka. Nekaj mesecev po tem pišem tako, kot sem pisal prej. Za isti drobiž in v enako težkih delovnih razmerah. Še vedno za vsako besedilo zastavim vse. Še vedno vsake toliko naletim na kako besedilo svojega kolega in občutim ljubosumje, ker je napisan dobro, drugače, kot bi ga napisal jaz – in ga preučujem in se učim. Še vedno mi to, da je Davorin Lenko osvojil kresnika, ne pomeni toliko, kot mi pomeni to, da je njegov roman Telesa v temi hudičevo dober, da sem užival, ko sem ga bral. Pa ne samo zato, ker hkrati vem, da ga ni dobil Jasmin B. Frelih za Na/pol, ki je bil dolgo moj prvi favorit in ki bi ga kakšno leto prej v drugi konkurenci dobil z lahkoto. Ne gre za relativnost in relativno subjektivnost podeljevanja nagrad, gre za to, da je nemogoče povedati, katero literarno delo je najboljše na svetu, ker literatura preprosto ne deluje tako. Knjiga se dotakne tvojega dna. Ali pa se ga ne.

 

 

Advertisements

Imaš mnenje?

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s