Že lep čas je zunaj tudi septembrska številka modne revije Grazia, ki po novem izhaja sredi meseca. Tokrat sem se v svoji kolumni dotaknil štajerske (slovenske) obsedenosti z mesom.
Odlomek:
»Tega jaz ne jem,« reče M.-ina stara mama, čeprav večino stvari na krožniku pomaga pridelati na vrtu za hišo. In če ji kdo oporeka, da še nikoli ni niti poskusila, ne pomaga prav nič. Ker ne gre za hrano ali za to, kako jo pripraviš; gre za globoko vraščena prepričanja, ki nimajo nobene veze s potrebami, okusom ali realnostjo. Prepričanje, da te brezmesna jed ne more nasititi. Prepričanje, da ne moreš fizično delati, če ne ješ mesa. Prepričanje, da se od zelenjave ne moreš zrediti … Te ideje o prehrani so tako trdovratne zato, ker se same hranijo s strahom. Z bojaznijo, da se bo z njimi vred porušil tudi nek z nostalgijo in tradicijo prežet način življenja, ki ga pri življenju tudi v resnici držijo le še nostalgija in podedovani vzorci mišljenja in ravnanja.
Aljoša Harlamov, pisun 