Zunaj je julijska Grazia in v njej razpredam o tem, kako je poletna vročina dar za moške oči in kako so v mojem mestu uničili moj drugi najljubši poletni šport.
Še odlomek:
Medtem ko je nebrzdani pohlep mednarodne nogometne zveze na dobri poti, da uniči nogomet, je dobičkaželjnost trgovcev v mojem malem mestu že zdavnaj uničila moj drugi najljubši poletni šport. Nekoč si lahko šel v soparni vročini s kolegom v mesto, sedel na teraso svoje najljubše pivnice, naročil svoje najljubše pivo in se predal pisanemu spektaklu mimoidočih lepotic. Je mar na tem svetu še kaj lepšega kot ženska v poletni obleki, ki se ti, medtem ko hiti po razbeljenem pločniku, mimogrede nasmehne, ker se oprijemaš vrčka, kakor da se bojiš, da boš planil na vse štiri in začel tuliti? Ker se v senci potiš neprimerno bolj kot ona? Ker prosiš moško polovico bogov za en rahel vetrič? In ali je še kaj lepšega kot tista ena, drobna potna kapljica, ki steče po vratu ženske v majici z globokim dekoltejem, po ključnici dol? Tisti občutek, ko v drobovju izmeriš, pod kakšnim tlakom je gumb na vročih hlačkah, ker se ti zdi, da se bo vsak hip izstrelil? To so trenutki, ko poletna sopara dobi svoj smisel in namen.
Aljoša Harlamov, pisun 