Jutri pogovor o “Planetariumu” Vojka Gorjana

“Za svoj prav se je neizprosno boril in ni nikdar popustil za en nasršen las. Menda je prav ta strogost odvračala tiste, ki sicer sledijo karizmatikom.” Branko Gradišnik: Pekelnebesa (Objektiv, 30. november 2013)

Beletrina vas vabi na pogovor ob izidu knjige Vojka Gorjana:

Zakaj pomen literarne zapuščine Vojka Gorjana spoznavamo šele danes?,

ki bo v sredo, 12. marca, ob 17. uri v Trubarjevi hiši literature v Ljubljani.

Vojko Gorjan je bil eden izmed tistih avtorjev generacije sedemdesetih let, katerih pomen zares prepoznavamo šele sedaj. Njegova pisava je bila za časa njegovega življenja tako  drugačna od pisave njegovih sodobnikov, da je večina njegove literarne zapuščine neobjavljena čakala na rokopisnem oddelku NUK vse do lanskega leta, ko je pri založbi Beletrina izšel obsežen izbor njegovih del pod skupnim naslovom Planetarium. V tej umetnini, ki jo sestavljajo istoimenski roman Planetarium in avtorjevi krajši teksti, je Gorjan pred smrtjo strnil svoja spoznanja – od pretresljivih opisov izkušenj s psihiatrijo do esejev.

Avtorjevo delo bosta predstavila urednik Planetariuma Miklavž Komelj in eden redkih založnikov, ki so Gorjanov potencial prepoznali že za časa njegovega življenja, Andrej Medved. Pogovor bo vodil Aljoša Harlamov.

***

Vojko Gorjan: Planetarium

Beletrina, 2013

Zbral, uredil in spremno besedo napisal: Miklavž Komelj

Obseg: 475 strani

Planetarium obsega približno polovico Gorjanove doslej neobjavljene literarne zapuščine. Časovna razdalja, ki loči nastanek »fantastičnega romana« Planetarium od objave, je zaobjeta v njegovi vsebini; dogajanje se konča 1. 2010, s preobrazbo Matije Murna, ki je življenje posvetil pisanju o legendarnem Faikusu – in na koncu zaslutil, da piše o samem sebi. V tej osupljivi umetnini je Gorjan pred smrtjo strnil svoja spoznanja, kot Faikusova dela pa vanj vključil tudi svoje starejše tekste. V predgovoru pravi: »Avtor tega dela nosi trnov venec v glavi, tako da ga ne vidijo niti najbližji, medtem ko ga čutijo vsi. Da bi razbremenil sebe in tiste, ki bi jih rad ljubil, uresničuje samega sebev napornem izumljanju paraboličnih del, ki naj ustrezajo in hkrati skušajo ter zbadajo najostrejše kritične čute; ta dela imajo namen biti provokativna, zatorej jih je treba prespati in pustiti, da delujejov duši bralca kot kvas.«

Advertisements

Imaš mnenje?

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s