Aljoša Harlamov, komisar za slovenski roman

Pred tedni sem prejel e-pošto, v kateri so me prijazno povabili v komisijo za kresnika. Bom premislil in javim, sem odpisal in krenil z Anubisom na dolg, refleksije poln sprehod okoli avtoceste. Ker je poslinil tri nič hudega sluteče sprehajalce, ne ozirajoč se na moje ukaze, je moral takoj po prihodu domov za kazen za pol ure v boks. Tako je dozorela moja odločitev, da ponudbo sprejmem. Prejšnji petek sem tako domov s prvega uradnega sestanka kresnikove komisije pritovoril prvi kup še neprebranih slovenskih romanov z letnico 2013.

Če se malo zresnim, so bili moji glavni razlogi za usodni da naslednji:

1. V preteklosti sem bil večkrat nezadovoljen z izborom, zdaj imam pa priložnost, da pri njem dejavno sodelujem.

2. Kot nekoga, ki podelitev spremlja že več let, jo tudi reflektira, in ki ga nasploh literatura zanima tudi z družbenega vidika, me je vedno zanimalo, kako izbor poteka.

3. Kot literarni zgodovinar in kritik se težko uprem tudi najmanjši priložnosti, da sooblikujem kanon, naj bo to še tako relativno ali utopično.

4. Kot zagovornik stilsko, jezikovno izbrušene proze, literarnega eksperimentiranja in antiberljivosti se zavedam, da sem v manjšini in da moram izkoristiti vsako ponujeno priložnost, ko lahko javno zastopam svoje literarne preference.

5. No, povabilo v komisijo kresnika je tudi kar lepa čast.

6. In seveda je tu tudi zgodovinska priložnost za prvi selfie s kresnikovim nagrajencem junija.

To bi bilo zaenkrat vse o tem. Zdaj moram pa brat.

Advertisements

Imaš mnenje?

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s