O pravih moških

V trafikah je novembrska Grazia. V njej sem si končno dal duška in spisal nekaj o psevdoznanstvenikih in kvazi-intelektualcih, ki jamrajo, kako ni več pravih moških.

Odlomek:

 

Pravi moški torej niso izumrli dinozavri, ampak so mrtvi bogovi. In vse te grožnje o koncu sveta in vso to histerično kričanje je objokovanje padca s prestola. Moški enaindvajsetega stoletja niso tisti, ki so izgubili svojo možatost in moškost; prave mile jere so tisti moški, ki fantazirajo o tem v svojih neštetih kolumnah v osrednjih časopisih, v svojih od države subvencioniranih knjigah in v svojih z javnim denarjem plačanih dokumentarcih. In ko s takšno nostalgijo po tej preteklosti in z zaničevanjem do sodobnih moških govori in piše ženska, kot na primer Vesna Vuk Godina, bi ji bilo treba reči: »Jezik za zobe in nazaj za štedilnik, kjer ti je mesto!« Ker očitno se ji prav kolca po trdi moški roki.