V trafikah je oktobrska Grazia, ki za 1,80 € prinaša še darilo. In mojo tretjo kolumno.
Tokrat o stereotipih in šopingu.
Še kratek odlomek:
Kot »kulturnik« nisem ravno stereotipni moški, pa tudi v stereotipe ne morem verjeti povsem. Toda po drugi strani dobro vem, da je naša človeška narava pač taka, da si življenje radi čim bolj poenostavimo. Zato do neke zdrave mere preprosto ne moremo brez stereotipov, predsodkov in predalčkov. Ker nam ti pomagajo, da se znajdemo v kaosu, ki je sicer naše življenje. Ko iščem prost sedež na polnem vlaku, zato nikoli ne sedem zraven na blond pobarvanih najstnic, ki živčno pošiljajo in odgovarjajo na SMS-e, ker se le-ti slej ko prej razvijejo v pol urne hihitajoče telefonske debate o »onem tipčku včeraj«, kot tudi ne zraven debelih mam z ogromnimi naočniki, ki k sebi stiskajo naphane nahrbtnike – izkušnje so me naučile, da so v njih pogosto šopi starih številk Stražnega stolpa.
Aljoša Harlamov, pisun 