doc. dr. Katja Mihurko Poniž o moji “netočnosti”

Popravek

Zlonosna ženskost v delih samozavestnih žensk

Aljoša Harlamov je v Književnih listih v časniku Delo dne 6. oktobra 2010 objavil recenzijo moje znanstvene monografije Labirinti ljubezni. V recenziji je avtor zapisal naslednjo netočno trditev: »V nasprotju z avtoričinimi nameni namreč knjiga z nenehnimi obnovami fabul literarnih del, ki zavzemajo skoraj tri četrtine knjige in so si znotraj poglavij nujno podobne, saj je to hkrati kriterij njihove razvrstitve, daje vtis enciklopedije oziroma popisa.« Recenzentova trditev ne drži. Podrobna analiza besedila pokaže, da obnove, kakor jih imenuje recenzent, obsegajo 10,6 % celotnega, kar seveda še zdaleč ne predstavlja treh četrtin knjige (75 %), kot zapiše Harlamov.

Nadaljnja recenzentova netočna trditev je: »Še pomembneje, nikjer ni mogoče najti niti bežnega zapisa o tem, ali monografija zaobjema vsa dela, o čemer je mogoče upravičeno dvomiti, saj glede na maloštevilnost primerov iz poezije le-te gotovo manjka kar precej, oziroma kolikšen delež literarnih del, ki znotraj obravnavanega obdobja tematizirajo erotično ljubezen, ter kaj je bil kriterij (ne)uvrstitve.«

Na 7. strani obravnavane znanstvene monografije Labirinti ljubezni sem zapisala: »To pomeni, da je iskanje stičnih točk v pesniškem opusu lahko tudi rez v teksturo umetnine kot v sebi zaokrožene celote. Zaradi tega se pričujoče delo nekaterih pesniških opusov le dotakne in pri tem napoti k branju interpretacij, v katerih so se avtorji lahko bolj približali ljubezenskim doživetjem lirskega subjekta, kot je to mogoče na ravni znanstvenega diskurza.«

K temu dodajam, da namen raziskave ni ustvariti enciklopedični popis tem in motivov, povezanih z ljubeznijo in zakonom v slovenski književnosti, temveč podati izhodišča za premislek o tem, kako so zaznamovali ustvarjalnost raziskovanega obdobja.

Doc. dr. Katja Mihurko Poniž

Delo, 13.10.2010

___________________________________________________________________________________

Odgovor na popravek

V Književnih listih je 13. oktobra 2010 izšel popravek moje recenzije Labirinti ljubezni v slovenski književnosti od romantike do II. svetovne vojne (Književni listi, 6. oktober 2010), ki ga je podpisala avtorica recenzirane monografije, doc. dr. Katja Mihurko Poniž. Glede moje navedbe, da obnove obravnavanih del zavzemajo »skoraj tri četrtine knjige«, sem pripravljen priznati, da gre za pretiravanje, ki si ga morda ne bi smel privoščiti, zaradi česar se avtorici iskreno opravičujem. Obenem moram podvomiti v natančnost njenega izračuna, da je delež obnov samo 10 odstoten, vendar je res, da sam tega nisem empirično preverjal, niti tega ne nameravam storiti, zato bom avtorici verjel na besedo in ponavljam, da se za napačnost svojih trditev opravičujem. Kakorkoli, še zmerom ostajam pri ugotovitvi, da je povzemanja fabul proznih del preprosto preveč oziroma so ta pretirano natančna, celo odveč glede na to, da je motivna in tematska podobnost fabul že kriterij razvrstitve – generalizirana v naslovu poglavja.

Na drugo polovico popravka nimam dodati ničesar novega. Avtorica na koncu le-tega sama navaja, da je bil namen njene knjige »podati izhodišča za premislek o tem, kako so [teme in motivi, povezani z ljubeznijo in zakonom v slovenski književnosti] zaznamovali ustvarjalnost raziskovanega obdobja.« Sam sem v svoji trditvi, ki jo je doc. dr. Katja Mihurko Poniž označila kot netočno, ugotavljal zgolj to, da nikjer v monografiji ni nobenega podatka o tem, ali knjiga zajema vsa dela, pri tem je mišljena seveda tako poezija kot proza, kolikšen delež literarnih del je iz obravnave izključen oziroma vključen vanjo in kaj je bil kriterij (ne)uvrstitve. V mestu na strani 7 Labirintov ljubezni, ki ga navaja avtorica, pa je navedeno le, zakaj je bila poezija v večini izpuščena, kar odgovori le na majhen del citirane ugotovitve in še zmerom to ni podatek o tem, zakaj ravno neka določena pesem in zakaj neka določena pesem ne, o kolikšnem deležu govorimo itd. Za to, da bi si bralec ustvaril mnenje o tem, kako so zajeti motivi in teme zaznamovali raziskovano obdobje, so podatki te vrste nujno potrebni – npr. ali res večina proze s temo odnosov med zakoncema govori o nesrečnem zakonu ali pa so v obravnavo zajeta le taka dela, tista, ki pišejo o srečnem zakonu, pa ne. Šele iz take primerjave se lahko o obravnavanem problemu dejansko objektivno sklepa.

Za konec bi rad jasno izrazil obžalovanje, ker avtorica očitno meni, da sem bil v svoji recenziji njeni knjigi nenaklonjen, saj to nikakor ni res – oba popravka zadevata zgolj zadnji odstavek teksta, v katerega sem strnil tisto, kar je po mojem prepričanju monografiji manjkalo, da bi bila še kvalitetnejša. Obenem upam, da sem na vse dvome in nesporazume jasno odgovoril.

Aljoša Harlamov

Delo, 20.10.2010

Advertisements

2 Comments

  1. Hvala. Resnično priznam, da sem bil precej presenečen, ko mi je urednik, g. Kolšek, povedal, da je bila vložena zahteva za popravek. Ne toliko zato, ker je vsa stvar šla po “uradni poti”, ampak ker se mi res zdi, da moja ocena sploh ni bila tako negativna, kot je na koncu vse skupaj izpadlo.
    Ampak za razliko od tistega, kar sem objavil včeraj, je tole potekalo vsaj zelo korektno in na neki profesionalni ravni.

    Všeč mi je

Imaš mnenje?

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s