Simpozij o žanrski literaturi

Jutri bo ob 17h v Trubarjevi hiši literature v Ljubljani potekal simpozij o žanru v organizaciji LUD Literature.

Poleg mene bodo svoje prispevke, ki bodo v celoti objavljeni v reviji Literatura, predstavili še: Barbara Pregelj, Matej Bogataj, Jasmin B. Frelih, Andrej Blatnik, Iva Kosmos, Svetlana Slapšak, Gregor Vuga, Jakob J.  Kenda in Sergej Hvala. Več o dogodku tukaj.

Nekaj poudarkov iz mojega prispevka z dolgim naslovom Zakaj se slovenski žanr ne zna smejati?: O razmerah v slovenskem žanropisju in kratek razgled po slovenski fantazijski viteški pustolovščini:

O legitimnosti zadovoljevanja človeških potreb po kratkočasenju, sanjarjenju, užitku ob srhu, napetosti itd. je popolnoma odveč razpravljati, obenem pa upam, da tudi o tem, katero branje ima pomembnejšo kulturno/civilizacijsko funkcijo/vrednost. Kot odrasla in razgledana, čustvena in senzibilna, razmišljujoča in radovedna … človeška bitja moramo obvladati obe vrsti branja in sestavljati občinstvo za obe vrsti umetnosti.

Ker založbe večinoma ne vedo, kaj bi z deli, katerih namen je množična publika in množična prodaja, ali pa se ob splošnem izumiranju uredniškega dela ne posvečajo rokopisom do te mere, da bi v njem najprej našli potencial, ki bi se ga v nadaljnjem delu avtorja z založbo splačalo razvijati, ostajajo žanrski avtorji v večini prepuščeni samim sebi. So obenem uredniki, lektorji, oblikovalci in PR služba svojih knjig. Slednje pač samo še dodatno pripomore k temu, da je kvaliteta slovenskega žanra v panoramskem pregledu izrazito šibka. Pogosto gre tako za generične posnetke hipnih globalnih trendov, kar vztrajno onemogoča vzpostavitev trdnejše slovenske žanrske tradicije in/ali večje inovacije znotraj osnovne žanrske strukture, ali pa za dela na pol poti – ki jim manjka samo nekaj klasičnega uredniškega dela.

Tudi ob zgolj preletu slovenske fantazijske viteške pustolovščine so dobro vidne poglavitne težave slovenskega žanra, ki potrjujejo predhodno razpravo, od sistemskih (npr. manko uredniškega dela ter ustrezne založniške in promocijske podpore) do avtorskih, individualnih (generičnost oziroma epigonstvo, manjša pripovedna veščina itd.). Jasno razviden pa je tudi dvig kvalitete, ki ga med drugim pogojuje počasi spreminjajoči se odnos bralcev in javnosti do slovenskega žanra – na tega pa v največji meri vpliva seveda prisotnost slovenskih žanrskih del, ustvarjanje slovenske žanrske tradicije, ki jo trenutno še vedno precej zavira neizoblikovanost posebnega podsistema znotraj enovitega sistema slovenske literature.

 

 

Advertisements

Imaš mnenje?

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s