Tadej Golob: Svinjske nogice

Največja droga je …

Tadej Golob ni neznano ime; gre za kolumnista Playboya in biogra­fa, spisal je biografiji Petra Vilfana in Zorana Predina, pred tem pa je sodeloval že pri večavtorskem knjižnem projektu Moške svinje. Lahko torej rečemo, da je tudi pri svo­jem samostojnem literarnem pr­vencu ostal pri »svinjah«.

Tadej Golob, Svinjske nogicePripovedovalec Jani Bevk je risar, stripar, čigar motivi so na­vadno pornografski, zdi se, da česa drugega niti ne zna narisati. Trenutno brez stalne zaposlitve, neprestano brez denarja, odvisen od partnerke Maje, doma, skrbi za sina Simona, zmeden in gostobeseden. Zadnji dve prvini se kažeta v pripovedi v obliki nenehnih proleps, analeps, prekinitev in drugih retardacijskih tehnik, anekdotičnosti itd. Primerjati ga je mogoče z Vojnovičevim Čefurji raus!, le da je glavni protagonist Golobovega romana »čistokrvni Slovenec«. Le­noba, luzer, nekoliko infantilen in sanjarski, brez samozavesti, z ob­časnimi izbruhi slepečega besnila, ki je povod za vrh in dramatični konec romana. Gre torej predvsem za odličen, prepričljiv mimetični prikaz duševnosti neke literarne osebe, ki bi prav lahko bila resnič­na. Zgodba v tem primeru niti ni v ospredju. Jani dobi naročilo za (se­veda pornografski) strip po Lev­stikovem Martinu Krpanu. Ker pa nekako po spletu nenavadnih okoliščin poskusi kokain in so pod njegovim vplivom risbe polne navdiha, vse bolj tone v odvisnost, dokler ne zmore risati samo še po novih dozah droge in se vse bolj znaša nad partnerko in otrokom. Ko po izbruhu nasilja pristane v bolnišnici, mu kolega Borut skuša pomagati spraviti življenje spet v red in mu priskrbi vajeništvo pri mojstru tetoviranja. Vse kaže na nov začetek, ko se znova zalomi.

Vrnimo se k pripovedi. Karakter literarnega lika je mogoče opazo­vati na vseh ravneh njegove prvo­osebne pripovedi, tako je recimo očitno, da je Jani otrok mesta, ur­banega okolja, saj o svetu narave ne ve skoraj ničesar (tako na pri­mer ne zna poimenovati rastlin, ki jih vidi ipd.). Predvsem pa je letošnjemu dobitniku kresnika podoben po nepretenciozni, toda nadvse zabavni duhovitosti: »Do­mov grede sem razmišljal o tem, pa kako bom to narisal, ker konjev nisem kaj dosti v svojem življenju, jih pa ni tako enostavno, sploh če se gibajo. Če bi bilo, se ne bi Da Vinci po cele dneve zajebaval z njimi in jih rezal na kosce, pa raz­grinjal tetive po mizah in čreva, da je skapiral, kako in kaj. Zdaj, da bi jaz to počel, ne bi šlo, iz horseburgerja se pa tudi ne da videt, kakšen je bil, ko je še tekal.« (24) Cinizem in črni humor, obenem pa tekoča pripoved, z nekaj značilnostmi go­vorjenega jezika, predvsem v sin­taksi, pa tudi v besedišču.

Problem tega romana dobro iz­risuje njegov naslov. Jani Bevk se po rehabilitaciji uči tetoviranja na svinjskih tacah, in čeprav to nima skoraj nobene ali pa zelo majh­no simbolno vrednost za celoten tekst, so svinjske nogice vseeno nekako zašle na naslovnico. Tako se je težko znebiti vtisa, da je prvi del z drugim povezan le ohlapno in da je nasilni konec tam zgolj zato, da se roman nekako konča. Toda to je bolj moj subjektivni vtis. Kar pa ni moj subjektivni vtis, je predvidljivost razpleta. Če se je avtor dobro znašel in v nasprotju z znanim pravilom (kadar koli se v romanu pojavi pištola, jo bo nekdo uporabil) nihče ne sproži, čeprav zgolj zaradi zamude, je predvidljiv v motivu prešuštva. O tem bi se dalo napisati novo pravi­lo: Kadar koli je ženski literarni lik nekaj časa sam s prijateljem glav­nega literarnega lika, je ta čas do­bro izkoriščen, seveda nikakor po godu protagonista. Kadar gre za prijatelja, ki ga glavni literarni lik niti ne dojema kot možnega tek­meca, toliko prej. Sicer pa je priso­tnih še nekaj drugih predvidljivih stereotipov (revni par si sposoja denar pri njeni materi itd.).

Toda konec koncev gre za soli­den roman, predvsem za bralce, ki si želijo duhovitega, pa tudi spro­ščujočega branja, ki ne bo pov­sem brez literarnih kvalitet. Eden boljših literarnih prvencev letos in – spet upam dodati že sedaj, tako kot sem lani zapisal že za Čefurji raus! – gotovo eden od kandidatov za naslednjega kresnika.

___________________________________________________________________________________

Tadej Golob: Svinjske nogice (Maribor: Litera, 2009)

Mentor 5 (2009)Mentor, letnik 30, številka 5 (2009)

Advertisements

Imaš mnenje?

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s