Gojmir Polajnar: Atlantis

Za ščepec inovativnosti

Boris Pintar, profesor filozofije in sociologije, ki ustvarja pod ime­nom Gojmir Polajnar, je zvestim bralcem Mentorja znan še iz devet­desetih, ko je tu objavljal odlomke iz svojega prvenca, romana Ne ubi­jaj, rad te imam, ki ga je v samoza­ložbi izdal leta 1998 (tri leta kasne­je je prevod romana izšel v ZDA), s pravim imenom pa se je podpisal tudi pod številne članke različnih humanističnih revij. Atlantis je nje­gova druga zbirka kratkih zgodb, po Družinskih parabolah, ki so pri isti založbi izšle leta 2005. Vsebuje devet kratkih zgodb, v prvih štirih je prvoosebni pripovedovalec žen­ska, kar je za gejevsko literaturo morda presenetljivo, predvsem pa inovativno. Tema zgodb po drugi strani ni presenetljiva: prevpraševanje spolnih vlog, ki je ponekod zaostreno z elementi znanstvene fantastike oz. apokaliptičnih vizij.

Gojmir Polajnar, AtlantisPolajnarjevemu slogu ne mo­remo očitati zgodbenosti, ki je simptomatična za sodobno lite­raturo. To je nemogoče že zaradi strukture kratkih zgodb: Sofist je sestavljena zgolj iz dialoga med psihoanalitikom in njegovim paci­entom, Kakšnega spola je strašilo? je monolog, tok zavesti strašila, ki je srednjega spola, blizu poeziji; pri­povedovalci zgodb so refleksivni, dogajanje prekinjajo daljši ali kraj­ši esejizirani odlomki … Po drugi strani je nedvomno veliko pozornosti posvečene pripovedi in opi­su. Tu je na žalost opaziti druge simptome sodobnega pisanja, ki se jim Atlantis ne uspe več izogniti. Zgodbenosti se skuša postaviti po robu predvsem s kopičenjem, patetiko, vnašanjem strokovnega (v tem primeru psihoanalitične­ga) besednjaka ipd. – z zapleteno stavčno strukturo in posledično zapletanjem stavčne semantike same po sebi skuša graditi več­pomenskost besedila. V nasprotju s tem so opisi teles in erotike ša­blonski, klišejski, taka pa je nava­dno tudi karakterizacija literarnih oseb, dogajanje itd. Medbesedilna komunikacija z drugimi besedili, kakor to imenuje avtor, je v kratkih zgodbah zaznamovana s kurzivo, na koncu pa je dodan seznam literature, iz katere so citati črpani, kar je vsaj nekoliko nenavadno in nima z medbesedilnostjo nobene zveze. Na ravni zgodbe je veliko ponavljanja, predvsem besedila z ženskimi pripovedovalkami so si med sabo morda preveč podobna. Vse po vrsti so nezadovolj(e)ne, njihovi moški pa latentni homoseksualci ali/in stereotipni moški (odsotni očetje …).

Praviloma ženskam je v teh kratkih zgodbah pripisana homofobija, kar pa je že dodatna inovacija. Zraven takih inovacij je zbirka zanimiva zaradi treh zgodb. Mesto čudes ima posrečen opis obsedenosti z ljubljenim bitjem (str. 89). V uvodni zgodbi Labodji spev je prvoosebna pripovedovalka francoska muslimanka, ki je deloma nestereotipno obeležena. Pripovedovalka iz zgodbe Jaz, Klavdija pa ima elemente nezanesljive pripovedovalke, poleg tega je tu gej prikazan izrazito negativno, kar je vse prej kot pravilo v gejevski literaturi; najprej se sploh ne zmeni za otroka, potem pa preko sodišča doseže, da ga dobi v skrbništvo, morda celo z lažjo. Seveda pa lahko njegovo negativno podobo pripisujemo deloma tudi že omenjeni nezanesljivosti pripovedovalke.

Literatura, ki prevprašuje spolne vloge in povečuje odprtost bralcev do drugačnosti, drugega, je v vsakem literarnem sistemu zmeraj dobrodošla. Tudi to je seveda ena od funkcij književnosti, v globalnem svetu morda celo ena izstopajočih. Posebnih estetskih kvalitet pa zbirka Atlantis ne prinaša, razen določene inovativnosti ter nekaj uspelih odlomkov.

___________________________________________________________________________________

Gojmir Polajnar: Atlantis (Ljubljana: Založba ŠKUC, 2008)

Mentor 3 (2009)Mentor, letnik 30, številka 3 (2009)

Advertisements

Imaš mnenje?

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s