Jutri je predaleč: Sodobne afriške zgodbe

Spomin na daleč

Zbirka Kondor Mladinske knjige je gotovo ena najboljših in najkvalitetnejših zbirk pri nas, njen že 321 zvezek prinaša antologijo sodobnih afriških kratkih zgodb. Nastajala je štiri leta, vsebuje pa 37 tekstov, nastalih v zadnjega četrt stoletja, prav toliko avtorjev, pokritih pa je 24 držav kontinenta. Besedila je izbrala Nataša Hrastnik (ki je napisala tudi spremno besedo in opombe), zraven nje pa jih je prevajalo še šest drugih prevajalcev. Iz tega je več kot razvidno, za kako veliko in hvalevredno delo gre.

Jutri je predalečZgodbe, ki jih knjiga vsebuje, je mogoče glede na slog razdeliti na tiste, ki so pisane v bolj poetičnem jeziku, te so v manjšini, in na take, ki uporabljajo bolj realistični, že minimalistični besednjak. Zanimivo je opažanje Nataše Hrastnik v spremni besedi, da je njihova osrednja skupna značilnost nanašanje na zgodovino in izkustvo. Sam bi to še nekoliko zožil in tvegal z ugotovitvijo, da je prepoznavna karakteristika, ki zajame večino tekstov v knjigi, celo spomin. Osebni, individualni, intimni spomin. Večina kratkih zgodb je namreč izrazito reflektivnih, nostalgičnih; protagonisti/pripovedovalci se spominjajo dogodkov iz svojega otroštva, svoje domovine, ki so jo zapustili, vojn in revolucij, osamosvojitve svoje države. Če samo malo pregledamo kratke biografske zapise o avtorjih, ki so dodani vsaki zgodbi, vidimo, da je kar nekaj takih, ki zdaj živijo v Evropi ali Združenih državah, zato je seveda čas njihovih zgodb, če se dogajajo v Afriki, nujno bolj ali manj oddaljena preteklost.

Njihovo izseljenstvo je skupaj z globalizacijo, ki ji seveda tudi Afrika ni mogla uiti, morda tudi krivec za to, da v antologiji prevladujejo zgodbe z realistično tehniko (ali pa je morda vzrok za to iskati v izboru?), ki trenutno v svetovni literaturi prevladuje. Glede na to, da kar nekaj avtorjev živi in ustvarja v ZDA oz. ustvarja v angleškem jeziku, bi lahko v tem zaznali tudi vplive ameriškega minimalizma, čigar značilne poteze so, po Alojziji Zupan Sosič, neponotranjenost, površinskost predstavljenega pojava in temu ustrezen popreproščen, nemetaforičen jezik, v dialogih tudi posnetek pogovornega jezika. Po drugi strani pa je na žalost trenutni splošni trend v svetovni literaturi tudi, da je v ospredju proznih tekstov zgodba, zanje je značilna torej predvsem zgodbenost in temu primeren nezahteven jezik. Vse to pa se kaže tudi v večini zbranih tekstov.

Kljub temu se antologijo splača prebrati zaradi nekaj zgodb, ki so glede na prej omenjene usmeritve v svetu – to so, da ne bo pomote, seveda trendi svetovnega trga, ki se mu podreja tudi književnost in tudi slovenska književnost, izjemno kvalitetne. To so na primer kratka zgodba Legenda s severa Izz al-Dina al-Tazija, ki je pisana v realistični tehniki in s preprostim besednjakom, a je vse drugo kot plitka in preprosta; Prodajalka rož Mohameda Zefzafa (oba Maroko), ki je krožno zgrajena pripoved o slehernikovem življenju skozi oči drugih; Maska Nawal El Saadawi (Egipt) in Učenje pisanja Patricka Ngananga, ki ju odlikuje res odličen slog; poetični Nabsi Abdourahmana A. Waberija (Džibuti) in Orel Anande Devi; Barve Roryja Kilalea (Zimbabve), ki navdušuje s pogovornim jezikom prostitutke, ki umira za aidsom, in še kakšna. Te kratke zgodbe so najboljše, kar sem sam prebral v zadnjih nekaj mesecih in vračajo vero v to, da se literatura za sladokusce, ki jih zanima kaj več kot pa samo gola dogajalnost, še zmerom piše.

Ne nazadnje je potrebno pohvaliti tudi opremo knjige, z biografijami avtorjev, ki so evropskim ušesom večinoma vendarle manj znani, s preprostim, a več kot dobrodošlim zemljevidom Afrike na koncu ter privlačnimi platnicami s slikami dveh afriških slikarjev. Čeprav bi se morda dalo napisati še kaj več o zgodovini držav, iz katerih prihajajo avtorji oziroma kaj podobnega. Sicer pa je odlična tehnična oprema zbirke Kondor prej pravilo kot izjema. Enako bolj ali manj velja za vsebino, tudi še v teh časih.

___________________________________________________________________________________

Mentor 4 (2008)Nataša Hrastnik (ur.): Jutri je predaleč: Sodobne afriške zgodbe (Ljubljana: Mladinska knjiga, 2007)

Mentor, letnik 29, številka 4 (2008)

Advertisements

Imaš mnenje?

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s